Hitreje kot brskalnik!
49 odnosi: Alzacija, Ženeva, Bagnères-de-Luchon, Bayonne, Brest, Francija, Cherbourg-Octeville, Dirka po Franciji, Dirka po Franciji 1907, Dirka po Franciji 1908, Dirka po Franciji 1909, Dirka po Franciji 1910, Dunkerque, Firmin Lambot, François Faber, Grenoble, Henri Pélissier, Italija, Kilometer na uro, Léon Scieur, Le Havre, Les Sables-d'Olonne, Lucien Petit-Breton, Marseille, Metz, Nica, Octave Lapize, Parc des Princes, Pariz, Perpignan, Prva svetovna vojna, Rumena majica, Strasbourg, 1. julij, 11. julij, 13. julij, 15. julij, 17. julij, 19. julij, 1919, 2008, 21. julij, 23. julij, 25. julij, 27. julij, 29. junij, 3. julij, 5. julij, 7. julij, 9. julij.
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Alzacija · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Ženeva · Poglej več »
Bagnères-de-Luchon
Bagnères-de-Luchon, tudi Luchon (okcitansko Banhèras de Luishon / Luishon) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Bagnères-de-Luchon · Poglej več »
Bayonne
Bayonne /baˈjɔn/ (baskovsko in okcitansko-gaskonjsko Baiona; špansko Bayona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Bayonne · Poglej več »
Brest, Francija
Brest je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Brest, Francija · Poglej več »
Cherbourg-Octeville
Cherbourg-Octeville (nekdanji Cherbourg) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Manche.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Cherbourg-Octeville · Poglej več »
Dirka po Franciji
dirke leta 2020 Dirka po Franciji je najprestižnejša in najbolj znana cestna kolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Dirka po Franciji · Poglej več »
Dirka po Franciji 1907
Dirka po Franciji 1907 je bila 5.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Dirka po Franciji 1907 · Poglej več »
Dirka po Franciji 1908
Dirka po Franciji 1908 je bila 6.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Dirka po Franciji 1908 · Poglej več »
Dirka po Franciji 1909
Dirka po Franciji 1909 je bila 7.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Dirka po Franciji 1909 · Poglej več »
Dirka po Franciji 1910
Dirka po Franciji 1910 je bila 8.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Dirka po Franciji 1910 · Poglej več »
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Dunkerque · Poglej več »
Firmin Lambot
Firmin Lambot, belgijski kolesar, * 14. marec 1886, Florennes, Namur, † 19. januar 1964, Borgerhout, Antwerpen.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Firmin Lambot · Poglej več »
François Faber
François Faber, luksemburški kolesar, * 26. januar 1887, Aulnay-sur-Iton, Eure, † 9. maj 1915, Carency, Pas-de-Calais.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in François Faber · Poglej več »
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Grenoble · Poglej več »
Henri Pélissier
Henri Pélissier, francoski kolesar, * 22. januar 1889, Pariz, † 1. maj 1935, Dampierre, Yvelines.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Henri Pélissier · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Italija · Poglej več »
Kilometer na uro
Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Kilometer na uro · Poglej več »
Léon Scieur
Leon Scieur Léon Scieur, belgijski kolesar, * 19. marec 1888, Florennes, Namur, † 7. oktober 1969, Florennes.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Léon Scieur · Poglej več »
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Le Havre · Poglej več »
Les Sables-d'Olonne
Les Sables-d'Olonne je pristaniško naselje in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Vendée.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Les Sables-d'Olonne · Poglej več »
Lucien Petit-Breton
Lucien Petit-Breton, argentinsko-francoski kolesar, * 18. oktober 1882, Plessé, Loire-Atlantique, † 20. december 1917, Troyes, Aube.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Lucien Petit-Breton · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Marseille · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Metz · Poglej več »
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Nica · Poglej več »
Octave Lapize
Octave Lapize, francoski kolesar, * 24. oktober 1887, Montrouge Hauts-de-Seine, † 14. julij 1917, Toul, Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Octave Lapize · Poglej več »
Parc des Princes
Parc des Princes je stadion v 16.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Parc des Princes · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Pariz · Poglej več »
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Perpignan · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rumena majica
leta 2015 Rumeno majico (izvirno francosko maillot jaune - rumeni džersi) nosi trenutno vodilni kolesar na več dirkah, posebej znana je Tour de France, od koder ime tudi izvira.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Rumena majica · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in Strasbourg · Poglej več »
1. julij
1.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 1. julij · Poglej več »
11. julij
11.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 11. julij · Poglej več »
13. julij
13.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 13. julij · Poglej več »
15. julij
15.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 15. julij · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 17. julij · Poglej več »
19. julij
19.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 19. julij · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 1919 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 2008 · Poglej več »
21. julij
21.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 21. julij · Poglej več »
23. julij
23.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 23. julij · Poglej več »
25. julij
25.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 25. julij · Poglej več »
27. julij
27.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 27. julij · Poglej več »
29. junij
29.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 29. junij · Poglej več »
3. julij
3.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 3. julij · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 5. julij · Poglej več »
7. julij
7.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 7. julij · Poglej več »
9. julij
9.
Novo!!: Dirka po Franciji 1919 in 9. julij · Poglej več »
