Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Corneille Heymans

Index Corneille Heymans

Corneille Jean François Heymans, flamski fiziolog in farmakolog, nobelovec, * 28. marec 1892, Gent, Flandrija (danes Belgija), † 18. julij 1968, Knokke.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Aorta, Čutilni receptor, Belgija, Belgijci, Dihanje, Druga svetovna vojna, Farmakologija, Fiziologija, Flamci, Flandrija, Francoska akademija znanosti, Gent, Kri, Medicina, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Ogljikov dioksid, Papeška akademija znanosti, Patologija, Pljučno dihanje, Presnova, Refleks, Svetovna zdravstvena organizacija, Znanstvena revija, 18. julij, 1892, 1968, 28. marec.

  2. Diplomiranci Univerze v Gentu
  3. Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino
  4. Predavatelji na Univerzi v Gentu
  5. Predavatelji na Univerzitetnem kolidžu v Londonu

Aorta

Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.

Poglej Corneille Heymans in Aorta

Čutilni receptor

Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.

Poglej Corneille Heymans in Čutilni receptor

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Poglej Corneille Heymans in Belgija

Belgijci

Belgijci so multietnični narod, ki živi na področju Belgije.

Poglej Corneille Heymans in Belgijci

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Poglej Corneille Heymans in Dihanje

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Corneille Heymans in Druga svetovna vojna

Farmakologija

Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.

Poglej Corneille Heymans in Farmakologija

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Poglej Corneille Heymans in Fiziologija

Flamci

Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.

Poglej Corneille Heymans in Flamci

Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.

Poglej Corneille Heymans in Flandrija

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Poglej Corneille Heymans in Francoska akademija znanosti

Gent

Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.

Poglej Corneille Heymans in Gent

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Poglej Corneille Heymans in Kri

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Corneille Heymans in Medicina

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Poglej Corneille Heymans in Nobelova nagrada

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Poglej Corneille Heymans in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Corneille Heymans in Ogljikov dioksid

Papeška akademija znanosti

Papeška akademija znanosti je znanstvena akademija v Vatikanu, ki jo je leta 1936 ustanovil papež Pij XI.

Poglej Corneille Heymans in Papeška akademija znanosti

Patologija

pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).

Poglej Corneille Heymans in Patologija

Pljučno dihanje

Pljučno dihanje je dihanje s pomočjo pljuč, skozi katera človeško telo oddaja ogljikov dioksid in sprejema kisik.

Poglej Corneille Heymans in Pljučno dihanje

Presnova

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.

Poglej Corneille Heymans in Presnova

Refleks

Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.

Poglej Corneille Heymans in Refleks

Svetovna zdravstvena organizacija

Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO,, WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.

Poglej Corneille Heymans in Svetovna zdravstvena organizacija

Znanstvena revija

Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.

Poglej Corneille Heymans in Znanstvena revija

18. julij

18.

Poglej Corneille Heymans in 18. julij

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Corneille Heymans in 1892

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Corneille Heymans in 1968

28. marec

28.

Poglej Corneille Heymans in 28. marec

Glej tudi

Diplomiranci Univerze v Gentu

Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino

Predavatelji na Univerzi v Gentu

Predavatelji na Univerzitetnem kolidžu v Londonu

Prav tako znan kot Corneille Jean François Heymans.