Kazalo
30 odnosi: Aleksander I. Ruski, Baročna arhitektura, Bastijon, Benediktinci, Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt, Citadela, Erfurt, Erfurtska stolnica, Fortifikacija, Friderik I. Barbarossa, Gustav II. Adolf, Henrik Lev, Karel VI. Habsburški, Kazemata, Lotar I. Karolinški, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Nemška demokratična republika, Obzidje, Papež Zaharija, Prusija, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Ren, Revelin, Samostan, Stasi, Sveto rimsko cesarstvo, Trdnjava, Versajska mirovna pogodba, Weimarska republika.
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Citadela Petersberg in Aleksander I. Ruski
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Citadela Petersberg in Baročna arhitektura
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Citadela Petersberg in Bastijon
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Citadela Petersberg in Benediktinci
Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt
Cerkev sv.
Poglej Citadela Petersberg in Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Citadela Petersberg in Citadela
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Citadela Petersberg in Erfurt
Erfurtska stolnica
Erfurtska stolnica (nemško Erfurter Dom, uradno Hohe Domkirche St. Marien zu Erfurt), znana tudi kot stolnica sv.
Poglej Citadela Petersberg in Erfurtska stolnica
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Citadela Petersberg in Fortifikacija
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Citadela Petersberg in Friderik I. Barbarossa
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Citadela Petersberg in Gustav II. Adolf
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Citadela Petersberg in Henrik Lev
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Citadela Petersberg in Karel VI. Habsburški
Kazemata
Kazemáta (francosko casematte, iz grščine χάσμα - chásma - stolp, žrelo, prepad, preko italijanščine casamatta – oborožena hiša) je zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi, včasih napačno postanejo krilo.
Poglej Citadela Petersberg in Kazemata
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Citadela Petersberg in Lotar I. Karolinški
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Citadela Petersberg in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Citadela Petersberg in Nemčija
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Citadela Petersberg in Nemška demokratična republika
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Citadela Petersberg in Obzidje
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Citadela Petersberg in Papež Zaharija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Citadela Petersberg in Prusija
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Citadela Petersberg in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Citadela Petersberg in Ren
Revelin
Dva idealna primera iz 17. stoletja: levo in desno sta bastijona, povezana s kurtino (ki je zelo ozka v spodnjem primeru). Ravelin stoji pred kurtino. Revelin ali ravelin (italijansko rivelino; francosko ravelin) je v grajski arhitekturi vrsta utrdbe narejena da brani njene najslabše točke ali posamezna vrata.
Poglej Citadela Petersberg in Revelin
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Citadela Petersberg in Samostan
Stasi
Ministrstvo za državno varnost (MfS), na splošno poznano kot Stasi (okrajšano za Staatssicherheit, to je Državno varnost), je bila uradna državnovarnostna služba v Nemški demokratični republiki, ustanovljena 8.
Poglej Citadela Petersberg in Stasi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Citadela Petersberg in Sveto rimsko cesarstvo
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Citadela Petersberg in Trdnjava
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Citadela Petersberg in Versajska mirovna pogodba
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Citadela Petersberg in Weimarska republika