Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: André le Notre, Apsida, Bagnaia, Balduin II. Courtenayski, Edvard Črni princ, Fontainebleau, Franc I. Francoski, France, Francoska gotska arhitektura, Francoska revolucija, Francoski park, Grad, Henrik II. Francoski, Jakob II. Angleški, Ludvik IX. Francoski, Ludvik VI. Francoski, Ludvik XIV. Francoski, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Palais de la Cité, Paleolitik, Parter (vrtna umetnost), Pierre Chambiges, Pravi križ, Prva svetovna vojna, Relikvija, Saint-Germain-en-Laye, Sainte-Chapelle, Sena, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Vila d'Este, Villa Lante.
André le Notre
André Le Nôtre, (tudi André Le Nostre), francoski krajinski arhitekt in glavni vrtnar kralja Ludvika XIV, * 12. marec 1613, Pariz, † 15. september 1700, Pariz.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in André le Notre · Poglej več »
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Apsida · Poglej več »
Bagnaia
Bagnaia je občina pri mestu Viterbo v italijanski pokrajini Viterbo.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Bagnaia · Poglej več »
Balduin II. Courtenayski
Balduin II.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Balduin II. Courtenayski · Poglej več »
Edvard Črni princ
Edvard Črni princ (angleško Black Prince), najstarejši sin angleškega kralja Edvarda III., valižanski princ in vojskovodja, * 1330, † 1376.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Edvard Črni princ · Poglej več »
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Fontainebleau · Poglej več »
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Franc I. Francoski · Poglej več »
France
France je moško osebno ime.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in France · Poglej več »
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Francoska gotska arhitektura · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Francoski park · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Grad · Poglej več »
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Henrik II. Francoski · Poglej več »
Jakob II. Angleški
Jakob II.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Jakob II. Angleški · Poglej več »
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Ludvik IX. Francoski · Poglej več »
Ludvik VI. Francoski
Ludvik VI., vzdevek Debeli (francosko Louis le Gros), francoski kralj, * 1. december 1081, † 1. avgust 1137, Ludvik je bil sin kralja Filipa I. (vladal 1060-1108) iz rodu Kapetingov.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Ludvik VI. Francoski · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Merovingi · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Napoleon III. · Poglej več »
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Palais de la Cité · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Paleolitik · Poglej več »
Parter (vrtna umetnost)
Parter je formalni vrt zgrajen na ravni površini, ki ga sestavljajo blazinaste zasaditve, običajno v simetričnih vzorcih, ločenih in povezanih s peščenimi potmi.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Parter (vrtna umetnost) · Poglej več »
Pierre Chambiges
Pierre Chambiges, (umrl 19. junij 1544)), je bil francoski zidarski mojster (maître des œuvres de maçonnerie et pavement de la Ville de Paris) in arhitekt Franca I. in njegovega sina Henrika II.. Kot geodet in arhitekt je bil Chambiges vpleten v številne kraljeve in uradne projekte.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Pierre Chambiges · Poglej več »
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Pravi križ · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Relikvija · Poglej več »
Saint-Germain-en-Laye
Cerkev sv. Germaina bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Saint-Germain-en-Laye · Poglej več »
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Sainte-Chapelle · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Sena · Poglej več »
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Poglej več »
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Vila d'Este · Poglej več »
Villa Lante
Villa Lante ima manieristični vrt presenečenja v mestu Bagnaia v Viterbu v osrednji Italiji, ki ga pripisujejo Jacopu Barozzi da Vignoli). Villa Lante ni postala tako znana, dokler ni prešla k plemiču Ippolitu Lante Montefeltro della Rovere, vojvodi Bomarza, v 17. stoletju, ko je bila stara že 100 let. Vila, ki je v lasti Republike Italije, od decembra 2014 jo vodi Polo Museale del Lazio, oddelek Ministrstva za kulturno dediščino Italije.
Novo!!: Château de Saint-Germain-en-Laye in Villa Lante · Poglej več »
