Kazalo
31 odnosi: Aachen, Albrecht Dürer, Augsburški interim, Šmalkaldenska vojna, Cesarska neposrednost, Dunaj, Enklava in eksklava, Francoska revolucija, Frankfurt ob Majni, Friderik II. Hohenstaufen, Hans Leo Hassler, Husitske vojne, Karel IV. Luksemburški, Kipar, Kraljevina Bavarska, Martin Behaim, Martin Luter, Napoleonske vojne, Nürnberški grad, Nemčija, Peter Parler, Reformacija, Regensburg, Regiomontan, Renska zveza, Sigismund Luksemburški, Slikar, Srednji vek, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Zlata bula (1356).
- Nürnberg
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Aachen
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Albrecht Dürer
Augsburški interim
''Augsburg okrog leta 1550.'' Heinrich Vogtherr, mlajši. Augsburški interim, začasna ustavna in cerkvena ureditev, ki jo je cesar Karel V. objavil 30.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Augsburški interim
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Šmalkaldenska vojna
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Cesarska neposrednost
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Dunaj
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Enklava in eksklava
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Francoska revolucija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Frankfurt ob Majni
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Friderik II. Hohenstaufen
Hans Leo Hassler
Hans Leo Hassler, nemški skladatelj in organist, * 26. oktober 1564, Nürnberg, † 8. junij 1612, Frankfurt na Majni.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Hans Leo Hassler
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Husitske vojne
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Karel IV. Luksemburški
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Kipar
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Kraljevina Bavarska
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Martin Behaim
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Martin Luter
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Napoleonske vojne
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Nürnberški grad
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Nemčija
Peter Parler
Peter Parler (latinsko Petrus de Gemünden in Suevia, češko Petr Parléř) (rojen približno 1330 v Schwäbisch Gmündu, umrl je 13. julija 1399 v Pragi) je bil nemško-češki arhitekt, najbolj znan po gradnji stolnice svetega Vida in Karlovega mostu v Pragi, kjer je živel od približno leta 1356 do smrti.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Peter Parler
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Reformacija
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Regensburg
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Regiomontan
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Renska zveza
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Sigismund Luksemburški
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Slikar
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Srednji vek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Svobodno cesarsko mesto
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Cesarsko mesto Nürnberg in Zlata bula (1356)