Kazalo
25 odnosi: Avguštin Stegenšek, Štajerska (vojvodina), Žička kartuzija, Župnija Frankolovo, Baročna arhitektura, Barok, Gotska arhitektura, Gotska umetnost, Gradec, Henrik II. Sveti, Janez Krstnik, Kartuzijani, Korna pregrada, Oglejski patriarhat, Opat, Otokar III. Štajerski, Otokar IV. Štajerski, Prezbiterij, Rimskokatoliška cerkev, Romanika, Romanska arhitektura, Samostan, Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji, Sklepnik, Slovenske Konjice.
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Avguštin Stegenšek
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Štajerska (vojvodina)
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Žička kartuzija
Župnija Frankolovo
Župnija Frankolovo je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev škofije Celje.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Župnija Frankolovo
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Baročna arhitektura
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Barok
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Gotska arhitektura
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Gotska umetnost
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Gradec
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Henrik II. Sveti
Janez Krstnik
Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Janez Krstnik
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Kartuzijani
Korna pregrada
Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Korna pregrada
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Oglejski patriarhat
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Opat
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Otokar III. Štajerski
Otokar IV. Štajerski
Otokar IV.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Otokar IV. Štajerski
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Prezbiterij
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Rimskokatoliška cerkev
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Romanika
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Romanska arhitektura
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Samostan
Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji
Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Sklepnik
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija in Slovenske Konjice