Kazalo
60 odnosi: Škofija Murska Sobota, Župnija Markovci, Župnijska cerkev, Čepinci, Baker, Barva, Cerkev (zgradba), Dekanija Murska Sobota, Državna meja, Ekumenski koncil, Fasada, Galerija sakralnih objektov v Prekmurju, Gornji Senik, Gotska umetnost, Hrast, Kamen, Klopi, Kor, Krščanstvo, Križ, Les, Madžarska, Markovci, Šalovci, Martinje, Metropolija Maribor, Občina Šalovci, Okno, Otrok, Pokopališče, Prekmursko narečje, Prezbiterij, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Sever, Skedenj, Slika, Srednji vek, Stolp, Sveta Marija, Sveti Jožef, Tabernakelj, Trdkova, Zakristija, Zvon, Zvonik, 1. januar, 1454, 1563, 1664, 1669, ... Razširi indeks (10 več) »
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Škofija Murska Sobota
Župnija Markovci
Župnija Markovci je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Župnija Markovci
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Župnijska cerkev
Čepinci
Čépinci (madžarsko Kerkafő, prekmursko Čöpinci, nemško Ober-Gurkdorf) so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Čepinci
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Baker
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Barva
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Cerkev (zgradba)
Dekanija Murska Sobota
Dekanija Murska Sobota je rimskokatoliška dekanija Škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Dekanija Murska Sobota
Državna meja
Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Državna meja
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Ekumenski koncil
Fasada
Fasada (tudi stavbno pročelje) je zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Fasada
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Prekmurju.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Gornji Senik
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Gotska umetnost
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Hrast
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Kamen
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Klopi
Kor
Kor je lahko.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Kor
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Krščanstvo
Križ
Grški križ (vsi kraki enake dolžine) nad saltirjem; križ, katerega okončine so poševne Križ je geometrični lik, sestavljen iz dveh sekajočih črt ali ploskev.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Križ
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Les
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Madžarska
Markovci, Šalovci
Markovci so razloženo naselje v Občini Šalovci, v zgornjem delu idilične, nekoliko širše doline potoka Velike Krke.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Markovci, Šalovci
Martinje
Martinje (madžarsko Magasfok) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Martinje
Metropolija Maribor
Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Metropolija Maribor
Občina Šalovci
Občina Šalovci (madžarsko: Sal) (nemško: Schabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Občina Šalovci
Okno
Uršulinski samostan v Ljubljani Ôkno (lat. fenestra) je prozorna ali prosojna odprtina v steni, vratih ali vozilu, ki omogoča prehod svetlobi in, kadar ni zaprto, tudi zraku in zvoku.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Okno
Otrok
Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Otrok
Pokopališče
Pokopališče v Nürnbergu Pokopališče je odrejen del ozemlja, namenjen, glede na kulturo ter navade, različnim načinom obreda pokopavanja ter samega ohranjanja posmrtnih ostankov in trupel na tem ozemlju.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Pokopališče
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Prekmursko narečje
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Prezbiterij
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Prva svetovna vojna
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Rimskokatoliška cerkev
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Sever
Skedenj
Pod v Muzeju na prostem Pleterje Skedenj ali pod je gospodarsko poslopje, namenjeno za mlatenje žita, včasih pa tudi za začasno spravilo poljskih pridelkov.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Skedenj
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Slika
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Srednji vek
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Stolp
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Sveta Marija
Sveti Jožef
Svéti Jóžef je bil po Svetem pismu mož svete Marije, ki je rodila Jezusa.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Sveti Jožef
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Tabernakelj
Trdkova
Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Trdkova
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Zakristija
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in Zvonik
1. januar
1.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1. januar
1454
1454 (MCDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1454
1563
1563 (MDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1563
1664
1664 (MDCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1664
1669
1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1669
1698
1698 (MDCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1698
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1881
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 19. stoletje
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1939
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1944
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1953
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1955
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1963
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1979
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci in 1980