Kazalo
45 odnosi: Akropola, Akvadukt (most), Benediktinci, Burja, Cerkev (zgradba), Grič, Grmovnica, Hospic, Hrvaška, Ime, Jadrnica, Liško-senjska županija, Naselje, Novalja, Obala, Otok, Pag, Plaža, Potres, Rab, Rab, Romanika, Sever, Seznam naselij na Hrvaškem, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Stolp, Tabor (utrdba), Upravna delitev Hrvaške, Zadar, Zaliv, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001.
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Caska in Akropola
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Caska in Akvadukt (most)
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Caska in Benediktinci
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Caska in Burja
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Caska in Cerkev (zgradba)
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Caska in Grič
Grmovnica
Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.
Poglej Caska in Grmovnica
Hospic
Hospic je lahko.
Poglej Caska in Hospic
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Caska in Hrvaška
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Caska in Ime
Jadrnica
Jadrnica pred Piranom Jádrnica je plovilo na jadra, katerega osnovno pogonsko sredstvo je veter.
Poglej Caska in Jadrnica
Liško-senjska županija
Liško-senjska županija je po površini s 5.353 km2 največja izmed 21 županij Hrvaške, po številu prebivalcev (43.000 leta 2021; 2011 še 51.000) pa najmanjša in najredkeje poseljena.
Poglej Caska in Liško-senjska županija
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Caska in Naselje
Novalja
Novalja je naselje in občina s statusom mesta (hrv. Grad) in istoimenski zaliv s pristaniščem na hrvaškem otoku Pag; upravno Novalja spada pod Liško-senjsko županijo (medtem ko mesto Pag na istoimenskem otoku spada v Zadrsko županijo).
Poglej Caska in Novalja
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Caska in Obala
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Caska in Otok
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Caska in Pag
Plaža
Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.
Poglej Caska in Plaža
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Caska in Potres
Rab, Rab
Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci, ki je del Primorsko-goranske županije.
Poglej Caska in Rab, Rab
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Caska in Romanika
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Caska in Sever
Seznam naselij na Hrvaškem
Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.
Poglej Caska in Seznam naselij na Hrvaškem
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Caska in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Caska in Starorimska civilizacija
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Caska in Stolp
Tabor (utrdba)
Tabor v Hrastovljah Tabor je manjša fortifikacija (utrdba), ki je bila značilna za srednji vek; predvsem za obdobje turških plenitev današnjega slovenskega ozemlja.
Poglej Caska in Tabor (utrdba)
Upravna delitev Hrvaške
Hrvaška je, v skladu s hrvaško ustavo, razdeljena na enote lokalne samouprave, ki so.
Poglej Caska in Upravna delitev Hrvaške
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Caska in Zadar
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Caska in Zaliv
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Caska in 1857
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Caska in 1869
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Caska in 1880
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Caska in 1890
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Caska in 1900
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Caska in 1910
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Caska in 1921
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Caska in 1931
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Caska in 1948
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Caska in 1953
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Caska in 1961
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Caska in 1971
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Caska in 1981
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Caska in 1991
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Caska in 2001