Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Aluminijev hidroksid, Amfoternost, Amonijak, Baza (kemija), Borov trifluorid, Borova kislina, Etanojska kislina, Fizikalna kemija, Gilbert Newton Lewis, Johannes Nicolaus Brønsted, Kislina, Kovalentna vez, Mafičnost, Mineral, Oksid, Olivin, Proton, Thomas Martin Lowry, Voda, Vodikov klorid.
Aluminijev hidroksid
Aluminijev hidroksid, tudi aluminijev hidrat ali trihidrat (Al2O3•3H2O), je aluminijeva spojina s kemijsko formulo Al(OH)3.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Aluminijev hidroksid · Poglej več »
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Amfoternost · Poglej več »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Amonijak · Poglej več »
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Baza (kemija) · Poglej več »
Borov trifluorid
Borov trifluorid je kemijska spojina s formulo BF3.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Borov trifluorid · Poglej več »
Borova kislina
Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Borova kislina · Poglej več »
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Etanojska kislina · Poglej več »
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Fizikalna kemija · Poglej več »
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Gilbert Newton Lewis · Poglej več »
Johannes Nicolaus Brønsted
Johannes Nicolaus Brønsted, danski fizikalni kemik, * 22. februar 1879, Varde, Danska, 17. december 1947, København, Danska.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Johannes Nicolaus Brønsted · Poglej več »
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Kislina · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Kovalentna vez · Poglej več »
Mafičnost
Bazalt Gabro Mafičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme, lave in kamnine z veliko vsebnostjo magnezija in železa (latinsko: ferrum).
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Mafičnost · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Mineral · Poglej več »
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Oksid · Poglej več »
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Olivin · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Proton · Poglej več »
Thomas Martin Lowry
Thomas Martin Lowry, angleški fizikalni kemik, * 26. oktober 1874, † 2. november 1936.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Thomas Martin Lowry · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Voda · Poglej več »
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Novo!!: Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz in Vodikov klorid · Poglej več »
