Kazalo
43 odnosi: Aleksej Ruski, Avstrija, Belgorod, Bitka pri Poltavi, Bojarji, Diplomat, Dneper, Estonija, Feldmaršal, General, Grof, Habsburška monarhija, Hetman, Italija, Ivan Mazepa, Karel XII. Švedski, Katarina I. Ruska, Krimski kanat, Krimski Tatari, Latvija, Malta, Malteški viteški red, Moskva, Narva, Osmansko cesarstvo, Peter Veliki, Poljska, Pomorjansko, Prut, Red črnega orla, Red belega orla (Poljska), Red svetega Andreja, Republika obeh narodov, Riga, Ruščina, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1686–1700), Rusko-turška vojna (1710–1711), Sankt Peterburg, Tartu, Velika severna vojna, 1652, 1719.
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Aleksej Ruski
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Avstrija
Belgorod
Belgorod (Белгород) je glavno in največje mesto Belgorodske oblasti v Rusiji, ki leži na reki Donec.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Belgorod
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Bitka pri Poltavi
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Bojarji
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Diplomat
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Dneper
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Estonija
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Feldmaršal
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in General
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Grof
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Habsburška monarhija
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Hetman
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Italija
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Ivan Mazepa
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Karel XII. Švedski
Katarina I. Ruska
Katarina I. (italic), ruska carica, * 16. april (5. april, ruski koledar) 1684, Latvija, † 17. maj (6. maj) 1727, Sankt Peterburg.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Katarina I. Ruska
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Krimski kanat
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Krimski Tatari
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Latvija
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Malta
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Malteški viteški red
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Moskva
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Narva
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Osmansko cesarstvo
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Peter Veliki
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Poljska
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Pomorjansko
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Prut
Red črnega orla
Red črnega orla (nemško Hoher Orden vom Schwarzen Adler ali krajše Schwarzer Adlerorden) je bil najvišji viteški red Kraljevine Prusije.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Red črnega orla
Red belega orla (Poljska)
Red belega orla (poljsko Order Orła Białego) je najvišje poljsko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Red belega orla (Poljska)
Red svetega Andreja
Red svetega apostola Andreja Prvopoklicanega (rusko Орден Святого апостола Андрея Первозванного, Orden Svjatogo apostola Andreja Pervoznannogo) je najvišji red Ruske federacije.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Red svetega Andreja
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Republika obeh narodov
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Riga
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Ruščina
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Rusko carstvo
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Sankt Peterburg
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Tartu
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna
1652
1652 (MDCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in 1652
1719
1719 (MDCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Boris Petrovič Šeremetev in 1719