Hitreje kot brskalnik!
51 odnosi: Alojzijevišče, Ljubljana, Apologetika, Begunje na Gorenjskem, Bogoslovno semenišče Ljubljana, Brezboštvo, Erotika (Cankar), Gornji Grad, Gregorij Rožman, Jakob Missia, Kanonik, Katoliška narodna stranka, Katolištvo, Komunizem, Kraljevina Italija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krščanstvo, Kurat, Liberalizem, Ljubljana, Majniška deklaracija (1917), Nadškof, Nemško cesarstvo, Novinarstvo, Profesor, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Sarajevo, Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane, Slovenci, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Stična, Teologija, Unitarizem, Univerza, Univerza na Dunaju, Vikar, Vodiška Johanca, Zadruga, Zavod sv. Stanislava, 1850, 1873, 1876, 1881, 1882, 1898, 1917, 1930, 1932, 1937, 2. julij, ..., 29. maj. Razširi indeks (1 več) »
Alojzijevišče, Ljubljana
Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Alojzijevišče, Ljubljana · Poglej več »
Apologetika
Apologetika se je razvila kmalu po pričetku krščanstva (2. stoletje n. št.) in tako predstavlja vsako dejanje, s katero so kristjani predstavljali, razlagali oz.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Apologetika · Poglej več »
Begunje na Gorenjskem
Begunje na Gorenjskem so vas v Občini Radovljica z okoli 1.000 prebivalci na nadmorski višini 586 m pod Begunjščico (2063 m).
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Begunje na Gorenjskem · Poglej več »
Bogoslovno semenišče Ljubljana
Ljubljansko bogoslovno semenišče Bogoslovno semenišče Ljubljana (latinsko ime Collegium Carolinum Labacense; dobesedno: Ljubljanski karolinski kolegij) je bilo uradno ustanovljeno leta 1717, ko so v Semeniški palači pričeli stanovati prvi bogoslovci.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Bogoslovno semenišče Ljubljana · Poglej več »
Brezboštvo
Brezboštvo je svetovni nazor, ki ne vključuje potrebe po obstoju enega ali več bogov.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Brezboštvo · Poglej več »
Erotika (Cankar)
Erotika je pesniška zbirka Ivana Cankarja, ki je prvič izšla marca 1899 pri založniku Bambergu, drugič pa je izšla leta 1902.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Erotika (Cankar) · Poglej več »
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Gornji Grad · Poglej več »
Gregorij Rožman
Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936 Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945 ljubljanski stolnici Gregorij Rožman, ljubljanski škof, * 9. marec 1883, Dolinčiče, Koroška, danes Avstrija, † 16. november 1959, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Gregorij Rožman · Poglej več »
Jakob Missia
Jakob Missia, slovenski nadškof, kardinal, teolog in filozof, * 30. junij 1838, Hrastje - Mota, † 24. marec 1902, Gorica.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Jakob Missia · Poglej več »
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Kanonik · Poglej več »
Katoliška narodna stranka
Katoliška narodna stranka (kratica KNS) je bila slovenska politična stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Katoliška narodna stranka · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Katolištvo · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Komunizem · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Krščanstvo · Poglej več »
Kurat
Izidor Cankar kot avstroogrski vojni kurat (1915) Kurát je naziv za katoliškega duhovnika, ki duhovno oskrbuje različne kategorije potrebnih (iz utečenega vsakdanjega življenja) izvzetih ljudi.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Kurat · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Liberalizem · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Ljubljana · Poglej več »
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Majniška deklaracija (1917) · Poglej več »
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Nadškof · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Novinarstvo · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Sarajevo · Poglej več »
Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Škofija Ljubljana je bila ustanovljena leta 1461, ustanovil pa jo je cesar Friderik III. S tem je Ljubljana po približno 850 letih ponovno postala škofijski sedež kot naslednica antične Škofije Emona.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Slovenci · Poglej več »
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska) · Poglej več »
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Stična · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Teologija · Poglej več »
Unitarizem
Unitarizem je poimenovanje za več političnih teorij, konceptov in politik, ki svetujejo ali uveljavljajo poenoten in centralističen sistem vladanja s skupnim ciljem ustvarjanja unitaristične države.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Unitarizem · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Univerza · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Vikar · Poglej več »
Vodiška Johanca
Poročilo o prevari v ''Slovenskem narodu'', 12. september 1913 Ivana »Ivanka« Jerovšek, bolj znana pod imenom Vodiška Johanca, slovenska lažna mistikinja in verska prevarantka, * 4. december 1885, Repnje, † 22. september 1919, Ljubljana.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Vodiška Johanca · Poglej več »
Zadruga
Zadruga (tudi "kooperativa", angl. cooperative, co-operative, coops) je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Zadruga · Poglej več »
Zavod sv. Stanislava
Zavod sv.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in Zavod sv. Stanislava · Poglej več »
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1850 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1873 · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1876 · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1881 · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1882 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1898 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1917 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1930 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1932 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 1937 · Poglej več »
2. julij
2.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 2. julij · Poglej več »
29. maj
29.
Novo!!: Anton Bonaventura Jeglič in 29. maj · Poglej več »
Preusmerja sem:
Bonaventura Jeglič, Škof Jeglič.
