Kazalo
23 odnosi: Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska skupna vojska, Balkanski vojni, Celovec, Donava, Dubrovnik, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, General, Komandant, Podmaršal, Rod, Seznam činov avstro-ogrskih oboroženih sil, Seznam slovenskih generalov, Slovenci, 16. korpus (Avstro-Ogrska), 1856, 1874, 1915, 1920, 2. januar, 2. korpus (Avstro-Ogrska), 21. november.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Blaž Schemua in Avstro-Ogrska
Avstro-ogrska skupna vojska
Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.
Poglej Blaž Schemua in Avstro-ogrska skupna vojska
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Blaž Schemua in Balkanski vojni
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Blaž Schemua in Celovec
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Blaž Schemua in Donava
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Blaž Schemua in Dubrovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Blaž Schemua in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Blaž Schemua in Dunajsko Novo mesto
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Blaž Schemua in General
Komandant
GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.
Poglej Blaž Schemua in Komandant
Podmaršal
Podmaršal (tudi feldmaršallajtnant in feldmaršalporočnik; izvirno) je bil generalski čin v avstro-ogrskih oboroženih silah.
Poglej Blaž Schemua in Podmaršal
Rod
Rod je lahko.
Poglej Blaž Schemua in Rod
Seznam činov avstro-ogrskih oboroženih sil
Seznam činov avstro-ogrskih oboroženih sil.
Poglej Blaž Schemua in Seznam činov avstro-ogrskih oboroženih sil
Seznam slovenskih generalov
Seznam slovenskih generalov vsebuje vse generale slovenskega rodu, ki so služili v tujih in domačih (slovenskih) oboroženih silah.
Poglej Blaž Schemua in Seznam slovenskih generalov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Blaž Schemua in Slovenci
16. korpus (Avstro-Ogrska)
16.
Poglej Blaž Schemua in 16. korpus (Avstro-Ogrska)
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Blaž Schemua in 1856
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Blaž Schemua in 1874
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Blaž Schemua in 1915
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Blaž Schemua in 1920
2. januar
2.
Poglej Blaž Schemua in 2. januar
2. korpus (Avstro-Ogrska)
2.
Poglej Blaž Schemua in 2. korpus (Avstro-Ogrska)
21. november
21.
Poglej Blaž Schemua in 21. november
Prav tako znan kot Blasius Schemua.