Kazalo
42 odnosi: Aleksander I. Ruski, École nationale supérieure des mines de Paris, École polytechnique, Carnotov izrek (termodinamika), Clausius-Clapeyronova enačba, Drugi zakon termodinamike, Enačba stanja, Faza snovi, Fizik, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Idealni plin, Inženir, Julijska revolucija, Matematika, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Pariz, Prostornina, Ravnovesje, Reverzibilna sprememba, Rusi, Saint-Germain-en-Laye, Sankt Peterburg, Seznam francoskih fizikov, Seznam francoskih inženirjev, Snov, Splošna plinska enačba, Stefanova naloga, Tekočina, Temperatura, Termodinamika, Tlak, Toplotni stroj, Trdnina, Uporabna matematika, Versailles, 1799, 1820, 1864, 26. februar, 28. januar.
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Aleksander I. Ruski
École nationale supérieure des mines de Paris
267px École nationale supérieure des mines de Paris (znana tudi kot Mines ParisTech ali les Mines) je francoska visoka šola raziskovalne Univerze PSL.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in École nationale supérieure des mines de Paris
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in École polytechnique
Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Carnotov izrek (termodinamika)
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Clausius-Clapeyronova enačba
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Drugi zakon termodinamike
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Enačba stanja
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Faza snovi
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Francozi
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Idealni plin
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Inženir
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Julijska revolucija
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Matematika
Nicolas Léonard Sadi Carnot
Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Nicolas Léonard Sadi Carnot
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Pariz
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Prostornina
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Ravnovesje
Reverzibilna sprememba
Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Reverzibilna sprememba
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Rusi
Saint-Germain-en-Laye
Cerkev sv. Germaina bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Saint-Germain-en-Laye
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Sankt Peterburg
Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih fizikov.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih inženirjev
Seznam francoskih inženirjev.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Seznam francoskih inženirjev
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Snov
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Splošna plinska enačba
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Stefanova naloga
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Termodinamika
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Tlak
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Toplotni stroj
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Trdnina
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Uporabna matematika
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in Versailles
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in 1799
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in 1820
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in 1864
26. februar
26.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in 26. februar
28. januar
28.
Poglej Benoit Paul Émile Clapeyron in 28. januar
Prav tako znan kot Benoit Clapeyron, Benoit Émile Clapeyron, Benoit P. E. Clapeyron.