Kazalo
25 odnosi: Švica, Baročna arhitektura, Benediktinci, Bistrica na Zilji, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Češki, Goriški grofje, Karel Boromejski, Klarise, Konrad III. Nemški, Križni hodnik, Možac, Oglejski patriarhat, Oprtalj, Papež Aleksander III., Papež Pavel II., Pokrajina Videm, Potres v Furlaniji (1976), Pušja vas, Romanska arhitektura, Samostan, Samostan Sankt Gallen, Ulrik I. Eppenštajnski, Veliki koroški potres (1348), Vodnjan.
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Švica
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Baročna arhitektura
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Benediktinci
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Bistrica na Zilji
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Češki
Svatobor Friderik (umrl 23. februarja 1086 v Ogleju) - oglejski patriarh v letih 1085 - 1086.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Friderik II. Češki
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Goriški grofje
Karel Boromejski
Karel Boromejski, italijanski rimskokatoliški nadškof, kardinal in svetnik, * 2. oktober 1538, Arona, † 3. november 1584, Milano.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Karel Boromejski
Klarise
Klarise (slovensko redovnice drugega reda sv. Frančiška Asiškega, kratica OSC, tudi red ubogih sester sv. Klare) je kontemplativni katoliški cerkveni red, ki ga je skupaj s sv. Klaro Asiško leta 1212 ustanovil sv. Frančišek Asiški.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Klarise
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Konrad III. Nemški
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Križni hodnik
Možac
Opatija sv. Gala v Možacu Možac Mužac /MožnicaGerhard Pilgram, Wilhelm Berger und Gerhard Maurer: Kärnten.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Možac
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Oglejski patriarhat
Oprtalj
Oprtalj (italijansko Portole) je Istrsko naselje z nekaj nad 100 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Oprtalj
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Benediktinski samostan Možac in Papež Aleksander III.
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Papež Pavel II.
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Pokrajina Videm
Potres v Furlaniji (1976)
Potres v Furlaniji je bil močan potres s serijo večjih popotresnih sunkov, ki so leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem deželo Furlanijo, in severozahodni del Slovenije.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Potres v Furlaniji (1976)
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Pušja vas
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Romanska arhitektura
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Samostan
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Samostan Sankt Gallen
Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Eppensteinski (* cca. 1055; † 21. december 1121), včasih imenovan tudi Ulrik III.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Ulrik I. Eppenštajnski
Veliki koroški potres (1348)
Veliki koroški potres leta 1348 ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Veliki koroški potres (1348)
Vodnjan
Vodnjan (italijansko Dignano) je istrsko mesto z dobrimi 3.000 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Benediktinski samostan Možac in Vodnjan