Kazalo
44 odnosi: Đakovo, Štefan Dragutin, Štefan II. Kotromanić, Štefan Nemanja, Šubići, Črna gora, Balšići, Balkan, Béla II. Ogrski, Béla III., Béla IV. Ogrski, Bizantinsko cesarstvo, Bosanska cirilica, Bosna (reka), Bosna in Hercegovina, De administrando imperio, De iure - de facto, Elizabeta Kotromanić, Hrvaška, Jadransko morje, Konjic, Konstantin VII. Porfirogenet, Kotromanići, Krščanstvo, Kulin, Ladislav II. Ogrski, Manuel I. Komnen, Mladen I. Šubić Bribirski, Neretva, Nikola Altomanović, Ogrska, Prijezda I., Prizren, Regent, Slavonija, Split, Srbija, Srednji vek, Tatari, Trebinje, Bosna in Hercegovina, Trogir, Tvrtko I. Kotromanić, Visoko, Bosna in Hercegovina, 12. stoletje.
Đakovo
Đakovo je mesto na Hrvaškem s skoraj 24.000 prebivalci (2021, širše upravno območje mesta; samo naselje okoli 17.000, leta 2001 še 21.000), ki upravno spada v Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Banovina Bosna in Đakovo
Štefan Dragutin
Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.
Poglej Banovina Bosna in Štefan Dragutin
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Banovina Bosna in Štefan II. Kotromanić
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Banovina Bosna in Štefan Nemanja
Šubići
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Banovina Bosna in Šubići
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Banovina Bosna in Črna gora
Balšići
Grb družine Balšić Balšići so bili srednjeveška vladarska dinastija, ki je vladala v Zeti od leta 1356 do 1435, ko so oblast prevzeli Crnojevići.
Poglej Banovina Bosna in Balšići
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Banovina Bosna in Balkan
Béla II. Ogrski
Béla II. ali Béla II.
Poglej Banovina Bosna in Béla II. Ogrski
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Banovina Bosna in Béla III.
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Banovina Bosna in Béla IV. Ogrski
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Banovina Bosna in Bizantinsko cesarstvo
Bosanska cirilica
Bosánska cirílica ali bosánčica je krajevna oblika ciriliske pisave.
Poglej Banovina Bosna in Bosanska cirilica
Bosna (reka)
Bosna pri Visokem Bosna je reka v osrednji Bosni in Hercegovini, ki izvira pri vasi Vrutci v bližini mesta Ilidža.
Poglej Banovina Bosna in Bosna (reka)
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Banovina Bosna in Bosna in Hercegovina
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Banovina Bosna in De administrando imperio
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Banovina Bosna in De iure - de facto
Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.
Poglej Banovina Bosna in Elizabeta Kotromanić
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Banovina Bosna in Hrvaška
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Banovina Bosna in Jadransko morje
Konjic
Konjic je mesto in središče istoimenske občine v Bosni in Hercegovini.
Poglej Banovina Bosna in Konjic
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Banovina Bosna in Konstantin VII. Porfirogenet
Kotromanići
Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463.
Poglej Banovina Bosna in Kotromanići
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Banovina Bosna in Krščanstvo
Kulin
Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.
Poglej Banovina Bosna in Kulin
Ladislav II. Ogrski
Ladislav II. (II. László., Ladislav II..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1162 in 1163Horváth, B. (2009): str.
Poglej Banovina Bosna in Ladislav II. Ogrski
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Banovina Bosna in Manuel I. Komnen
Mladen I. Šubić Bribirski
Mladen Šubić je vladal iz Trdnjave Klis Mladen I. Šubić Bribirski (umrl 1304) je bil hrvaški plemič, ki je bil konec 13.
Poglej Banovina Bosna in Mladen I. Šubić Bribirski
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Banovina Bosna in Neretva
Nikola Altomanović
Kraljestvo Nikole Altomanovića Nikola Altomanović (srbsko Никола Алтомановић/Nikola Altomanović) je bil v 14.
Poglej Banovina Bosna in Nikola Altomanović
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Banovina Bosna in Ogrska
Prijezda I.
Prijezda I. Kotromanić je bil od leta 1250 do 1287 bosanski ban kot vazal Kraljevine Ogrske in verjetno ustanovitelj dinastije Kotromanić, * 1211, † 8. maj 1287, Slavonija.
Poglej Banovina Bosna in Prijezda I.
Prizren
Prízren (albanska določna oblika Prizreni) je mesto na Kosovu, za Prištino drugo največje mesto v tej delno priznani državi.
Poglej Banovina Bosna in Prizren
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Banovina Bosna in Regent
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Banovina Bosna in Slavonija
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Banovina Bosna in Split
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Banovina Bosna in Srbija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Banovina Bosna in Srednji vek
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Banovina Bosna in Tatari
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Banovina Bosna in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Banovina Bosna in Trogir
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Banovina Bosna in Tvrtko I. Kotromanić
Visoko, Bosna in Hercegovina
Visoko je mesto in občina v osrednji Bosni in Hercegovini v Zeniško-dobojskem kantonu.
Poglej Banovina Bosna in Visoko, Bosna in Hercegovina
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Banovina Bosna in 12. stoletje
Prav tako znan kot Bosanska banovina.