Kazalo
25 odnosi: Arzen, Avripigment, Železo, Žveplo, Dušikova kislina, Dvojčičenje, Gostota, Kemijska formula, Kovalentna vez, Kristalna struktura, Kristalni habit, Magnetizem, Markazit, Monoklinski kristalni sistem, Ortorombski kristalni sistem, Pegmatit, Pirit, Polprevodnik, Portugalska, Prehodni element, Prostorska skupina, Ruda, Sulfid, Trdota, Zlato.
- Arzenovi minerali
- Sulfidni minerali
- Železovi minerali
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Arzenopirit in Arzen
Avripigment
Avripigment, arzenova svetlica ali arzenovo žveplo je arzenov sulfidni mineral s kemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdorombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve.
Poglej Arzenopirit in Avripigment
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Arzenopirit in Železo
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Arzenopirit in Žveplo
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Arzenopirit in Dušikova kislina
Dvojčičenje
Penetracijsko dvojčičenje v ortoklazu Dvojčični kristali pirita Dvojčičenje kristalov je pojav, da si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže.
Poglej Arzenopirit in Dvojčičenje
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Arzenopirit in Gostota
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Arzenopirit in Kemijska formula
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Arzenopirit in Kovalentna vez
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Arzenopirit in Kristalna struktura
Kristalni habit
Piritno sonce. Med tesno stisnjenimi sloji skrilavca je bil skupek prisiljen rasti v gostih stranskih žarkih. V normalnih pogojih bi se pirit razvil v obliki kock ali piritoedrov. Kristalni habit je opis značilnih oblik in agregatov, ki jih tvori nek mineral.
Poglej Arzenopirit in Kristalni habit
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Arzenopirit in Magnetizem
Markazit
Markazit je mineralna oblika železovega sulfida FeS2.
Poglej Arzenopirit in Markazit
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Arzenopirit in Monoklinski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Arzenopirit in Ortorombski kristalni sistem
Pegmatit
Pegmatit Pegmatit Alkalni pegmatit: prepereli ortoklaz in modri kristali korunda (pogorje Canaã, Rio de Janeiro, Brazilija); velikost: 35 × 15 cm Pegmatit, ki vsebuje lepidolit, turmalin in kremen (White Elephant Mine, Južna Dakota) Pegmatit ali pegmatitska kamnina je izredno grobozrnata intruzivna magmatska kamnina (globočnina) s sprijetimi kristali, ki so običajno večji od 2,5 cm, nobena posebnost pa niso niti kristali, večji od 1 m.
Poglej Arzenopirit in Pegmatit
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Arzenopirit in Pirit
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Arzenopirit in Polprevodnik
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Arzenopirit in Portugalska
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Arzenopirit in Prehodni element
Prostorska skupina
V kristalografiji je prostorska skupina ali kristalografska skupina ali Fedorova skupina kristala opis njegove simetrije, ki ima lahko eno od 230 možnih simetrij.
Poglej Arzenopirit in Prostorska skupina
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Arzenopirit in Ruda
Sulfid
Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).
Poglej Arzenopirit in Sulfid
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Arzenopirit in Trdota
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Arzenopirit in Zlato