Kazalo
32 odnosi: Aljažev stolp, Šmihel pri Novem mestu, Beljak, Bled, Hrpelje, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Kartografija, Koča pri Triglavskih jezerih, Kozina, Ljubljana, Markacija, Planinec, Poštna znamka, Poštni žig, Risar, Rož, Seznam slovenskih kartografov, Seznam slovenskih risarjev, Slovenci, Slovensko planinsko društvo, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Trst, Zagreb, Zasavje, Zilja, 1859, 1922, 1937, 23. junij, 26. april.
- Slovenski alpinisti
- Slovenski izumitelji
- Slovenski kartografi
Aljažev stolp
Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji, na vrhu Triglava (2864 metrov), kjer so ga postavili leta 1895.
Poglej Alojz Knafelc in Aljažev stolp
Šmihel pri Novem mestu
Šmihel pri Novem mestu je nekdanje naselje v Mestni občini Novo mesto.
Poglej Alojz Knafelc in Šmihel pri Novem mestu
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Alojz Knafelc in Beljak
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Alojz Knafelc in Bled
Hrpelje
Hrpelje je naselje v Občini Hrpelje-Kozina.
Poglej Alojz Knafelc in Hrpelje
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Alojz Knafelc in Julijske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Alojz Knafelc in Kamniško-Savinjske Alpe
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Alojz Knafelc in Karavanke
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Alojz Knafelc in Kartografija
Koča pri Triglavskih jezerih
Koča pri Triglavskih jezerih, začetek jeseni Koča pri Triglavskih jezerih v pozni zimi, v ospredju s snegom zasuto Dvojno jezero Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) je planinska postojanka med Dvojnim triglavskim jezerom in umetnim jezerom Močivec pod ostenjem Tičarice v osrednjem delu Julijskih Alp.
Poglej Alojz Knafelc in Koča pri Triglavskih jezerih
Kozina
Kozina (Cosina) je deloma gručasto središčno naselje z okoli 800 prebivalci ob zahodnem podolju Podgrajskega podolja, v bližini meje z Italijo.
Poglej Alojz Knafelc in Kozina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Alojz Knafelc in Ljubljana
Markacija
Knafelčeva markacija Pece. Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot.
Poglej Alojz Knafelc in Markacija
Planinec
Planinci na vrhu Triglava Planinec (tudi gornik) je oseba, ki hodi v hribe, gore.
Poglej Alojz Knafelc in Planinec
Poštna znamka
Prva poštna znamka, poimenovana »Črni peni« Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno nazivno vrednostjo, državo in poštno upravo, ki jo je izdala.
Poglej Alojz Knafelc in Poštna znamka
Poštni žig
Avstrijska poštna znamka s poštnim žigom Gonobitz (Slovenske Konjice) (1891) filatelistično gradivo s posebnim (priložnostnim) poštnim žigom Žig na poštni pošiljki je oznaka določenega dne in določene poštne enote (kraj sprejema redne poštne pošiljke).
Poglej Alojz Knafelc in Poštni žig
Risar
Risar, risarski tehnik je inženirski tehnik, ki izdeluje podrobne tehnične risbe ali načrte za stroje, zgradbe, elektroniko, infrastrukturo itd.
Poglej Alojz Knafelc in Risar
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Alojz Knafelc in Rož
Seznam slovenskih kartografov
Seznam slovenskih kartografov.
Poglej Alojz Knafelc in Seznam slovenskih kartografov
Seznam slovenskih risarjev
Seznam slovenskih risarjev in karikaturistov.
Poglej Alojz Knafelc in Seznam slovenskih risarjev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Alojz Knafelc in Slovenci
Slovensko planinsko društvo
Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.
Poglej Alojz Knafelc in Slovensko planinsko društvo
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Alojz Knafelc in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Alojz Knafelc in Trst
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Alojz Knafelc in Zagreb
Zasavje
Pet zasavskih občin Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju.
Poglej Alojz Knafelc in Zasavje
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Poglej Alojz Knafelc in Zilja
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Alojz Knafelc in 1859
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Alojz Knafelc in 1922
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Alojz Knafelc in 1937
23. junij
23.
Poglej Alojz Knafelc in 23. junij
26. april
26.
Poglej Alojz Knafelc in 26. april
Glej tudi
Slovenski alpinisti
Slovenski izumitelji
Slovenski kartografi
Prav tako znan kot Alojzij Knafelc.