Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Angleščina, Anglija, Avstralija, Avstro-Ogrska, Azija, Švedska, Švica, Botanika, Celje, Cillier Zeitung, Daljni vzhod, Danščina, Dokumentarno gradivo, Etnologija, Finska, Francoščina, Geografija, Glasba, Gradec, Indija, Isolanthis, Italijanščina, Japonska, Južna Amerika, Književnost, Knjiga, Latinščina, London, Major, Naravoslovje, Nemčija, Nemščina, Nemci, Norveščina, Norveška, Notni zapis, Nova Zelandija, Novela (književnost), Pečovnik, Pesništvo, Pesnik, Pisatelj, Pokrajinski muzej Celje, Potopis, Prva svetovna vojna, Rak dojke, Revija, Roman, Ruščina, Samotno potovanje, ..., Selma Lagerlöf, Severna Amerika, Seznam slovenskih pesnikov, Seznam slovenskih pisateljev, Slikarstvo, Svetina, Tuberkuloza, Učitelj, Umetnost, Veronika Drolc, Vojska, Zgodovina, Zoologija, 12. oktober, 14. januar, 1889, 1950. Razširi indeks (17 več) »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Angleščina · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Anglija · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Avstralija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Azija · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Švedska · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Švica · Poglej več »
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Botanika · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Celje · Poglej več »
Cillier Zeitung
Cillier Zeitung je bil časopis, ki je z vmesnimi premori izhajal v Celju leta 1848 ter v letih 1876−1873, 1919-1929.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Cillier Zeitung · Poglej več »
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Daljni vzhod · Poglej več »
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Danščina · Poglej več »
Dokumentarno gradivo
Dokumentarno gradivo (do 1981 se imenuje registraturno gradivo) so vsi zapisi, ki so že nastali ali pa še nastajajo pri upravljanju v poslovnem ali privatnem življenju, torej v vsakem odnosu z družbenim okoljem, uradi, ustanovami ali posamezniki.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Dokumentarno gradivo · Poglej več »
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Etnologija · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Finska · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Francoščina · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Geografija · Poglej več »
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Glasba · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Gradec · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Indija · Poglej več »
Isolanthis
Isolanthis (Isolanthis: Roman vom Sinken einen Erdteils) je roman o propadu in potopu Pozejdonije (Atlantide).
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Isolanthis · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Italijanščina · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Japonska · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Južna Amerika · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Književnost · Poglej več »
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Knjiga · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Latinščina · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in London · Poglej več »
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Major · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Naravoslovje · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Nemščina · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Nemci · Poglej več »
Norveščina
Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Norveščina · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Norveška · Poglej več »
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Notni zapis · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Nova Zelandija · Poglej več »
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Novela (književnost) · Poglej več »
Pečovnik
Pečovník je naselje na južnem obrobju Celja.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Pečovnik · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Pesništvo · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Pesnik · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Pisatelj · Poglej več »
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje (kratica PMC) je muzejska ustanova, javni zavod s sedežem v Knežjem dvorcu v Celju, ki raziskuje, hrani in prezentira kulturno dediščino širše celjske regije iz obdobja do prve svetovne vojne.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Pokrajinski muzej Celje · Poglej več »
Potopis
Potopis je popis potovanja pisca, ki je z osebnimi doživetji in deloma poetičnim prikazovanjem že od nekdaj priljubljen kot nenavadno poročilo o daljnih deželah in ljudstvih.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Potopis · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rak dojke
Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Rak dojke · Poglej več »
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Revija · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Roman · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Ruščina · Poglej več »
Samotno potovanje
Samotno potovanje (v izvirniku, s podnaslovom Die Tragödie einer Frau) je dvodelen potopisni roman Alme Maksimilijane Karlin iz leta 1930, v katerem avtorica opisuje svoje popotovanje okoli sveta predvsem z vidika ženske, novinarke in etnologinje.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Samotno potovanje · Poglej več »
Selma Lagerlöf
Selma Lagerlöf, s polnim imenom Selma Ottilia Lovisa Lagerlöf, švedska književnica, * 20. november 1858, † 16. marec 1940.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Selma Lagerlöf · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Severna Amerika · Poglej več »
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Slikarstvo · Poglej več »
Svetina
pozor - ne zamešati z naseljem Svečina! Svetina je vaško naselje v Občini Štore.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Svetina · Poglej več »
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Tuberkuloza · Poglej več »
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Učitelj · Poglej več »
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Umetnost · Poglej več »
Veronika Drolc
Veronika Drolc, slovenska igralka in prevajalka, * 31. marec 1963, Ljubljana.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Veronika Drolc · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Vojska · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Zgodovina · Poglej več »
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in Zoologija · Poglej več »
12. oktober
12.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in 12. oktober · Poglej več »
14. januar
14.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in 14. januar · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in 1889 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Alma Maksimiljana Karlin in 1950 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Alma Karlin, Alma M. Karlin, Alma Maksimilijana Karlin, Alma Maximiliana Karlin, Alma Vilibalda Maksimiljana Karlin.
