Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Alexander Ypsilantis

Index Alexander Ypsilantis

Alexandros Ypsilantis, grški nacionalistični politik, član ugledne grške fanatriotske družine, princ podonavskih kneževin, visoki častnik cesarske ruske konjenice med napoleonskimi vojnami in vodja tajne organizacije Filiki Eteria, ki je vodil začetek grške osamosvojitvene vojne proti Osmanskemu cesarstvu, * 12.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Aleksander I. Ruski, Aleksander Sergejevič Puškin, Antična Šparta, Atene, Črnogorci, Bitka pri Salamini, Brigada, Budišin, Bukarešta, Dunaj, Dunajski kongres, Fanarioti, Filikí Etería, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Generalmajor, Grška osamosvojitvena vojna, Grki, Habsburška monarhija, Huzarji, Iași, Ioannis Kapodistrias, Klemens Wenzel von Metternich, Konjeniški gardni polk, Konstantin Ipsilanti, Konstantinopel, Kornet (vojaški čin), Leonid I., Napoleonov pohod na Rusijo, Napoleonske vojne, Nikolaj I. Ruski, Osmansko cesarstvo, Peloponez, Prut, Prva srbska vstaja, Rittmeister, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1806–1812), Rusko-turška vojna (1828–1829), Skarlat Kalimahi, Srbi, Sveta aliansa, Terezin, Tudor Vladimirescu, Vzhodna pravoslavna cerkev, 12. december, 1792, 1828, 31. januar.

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.

Poglej Alexander Ypsilantis in Aleksander I. Ruski

Aleksander Sergejevič Puškin

Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.

Poglej Alexander Ypsilantis in Aleksander Sergejevič Puškin

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Antična Šparta

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Alexander Ypsilantis in Atene

Črnogorci

Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.

Poglej Alexander Ypsilantis in Črnogorci

Bitka pri Salamini

Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.

Poglej Alexander Ypsilantis in Bitka pri Salamini

Brigada

Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.

Poglej Alexander Ypsilantis in Brigada

Budišin

Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Budišin

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej Alexander Ypsilantis in Bukarešta

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Alexander Ypsilantis in Dunaj

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Alexander Ypsilantis in Dunajski kongres

Fanarioti

Fanarioti so bili v Osmanskem imperiju po večini grško govoreči prebivalci mestne četrti Carigrada, ki se je imenovala Fanar.

Poglej Alexander Ypsilantis in Fanarioti

Filikí Etería

Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.

Poglej Alexander Ypsilantis in Filikí Etería

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Poglej Alexander Ypsilantis in Franc I. Habsburško-Lotarinški

Generalmajor

Generalmajor je vojaški čin v uporabi v številnih oboroženih silah, ki se je razvil iz starejšega čina Sergeant Major General.

Poglej Alexander Ypsilantis in Generalmajor

Grška osamosvojitvena vojna

Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.

Poglej Alexander Ypsilantis in Grška osamosvojitvena vojna

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Alexander Ypsilantis in Grki

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Habsburška monarhija

Huzarji

Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.

Poglej Alexander Ypsilantis in Huzarji

Iași

Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Iași

Ioannis Kapodistrias

Grof Ioannis Antonios Kapodistrias (10. ali 11. februar 1776 – 9. oktober 1831) v Slovenščini: Janez Koprski (grško: Κόμης Ιωάννης Αντώνιος Καποδίστριας, Komis Ioannis Antonios Kapodistrias; rusko: граф Иоанн Каподистрия, graf Ioann Kapodistriya; italijansko: Giovanni Antonio Capodistria, Conte Capo d'Istria) je bil grški državnik, ki je služil kot zunanji minister Ruskega Imperija in je bil eden najbolj uglednih politikov in diplomatov v Evropi.

Poglej Alexander Ypsilantis in Ioannis Kapodistrias

Klemens Wenzel von Metternich

Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Alexander Ypsilantis in Klemens Wenzel von Metternich

Konjeniški gardni polk

Konjeniški gardni polk (rusko Кавалергардский полк, Kavalergardskij polk) je bil polk ruske težke konjenice, ustanovljen leta 1800 z reformiranjem konjeniških gardnih enot, ki jih je leta 1764 ustanovila carica Katarina Velika.

Poglej Alexander Ypsilantis in Konjeniški gardni polk

Konstantin Ipsilanti

Konstantin Ipsilanti (romunsko Constantin Ipsilanti, grško, Konstantínos Ypsilantis) je bil sin Aleksandra Ipsilantija iz vplivne fanariotske družine, veliki dragoman Porte (1796-1799), gospodar (knez) Moldavije (1799–1802) in Vlaške (1802-1806), * 1760, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 24.

Poglej Alexander Ypsilantis in Konstantin Ipsilanti

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Alexander Ypsilantis in Konstantinopel

Kornet (vojaški čin)

Kornet (izvirno cornet) je bivši najnižji konjeniški vojaški čin, ki je bil v uporabi v Britanski kopenski vojski.

Poglej Alexander Ypsilantis in Kornet (vojaški čin)

Leonid I.

Kralj Leonid I je bil špartanski kralj med 488 pr. n. št. do 480 pr. n. št..

Poglej Alexander Ypsilantis in Leonid I.

Napoleonov pohod na Rusijo

''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Poglej Alexander Ypsilantis in Napoleonov pohod na Rusijo

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Napoleonske vojne

Nikolaj I. Ruski

Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.

Poglej Alexander Ypsilantis in Nikolaj I. Ruski

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Alexander Ypsilantis in Osmansko cesarstvo

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Peloponez

Prut

Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.

Poglej Alexander Ypsilantis in Prut

Prva srbska vstaja

Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.

Poglej Alexander Ypsilantis in Prva srbska vstaja

Rittmeister

Rittmeister je zgodovinski vojaški čin za konjeniške častnike, ki so ga uporabljali v Nemčiji in Avstriji; ustrezal je položaju stotnika v drugih rodovih oboroženih sil.

Poglej Alexander Ypsilantis in Rittmeister

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Alexander Ypsilantis in Ruski imperij

Rusko-turška vojna (1806–1812)

Rusko-turška vojna (1806–1812) se je začela z ruskim napadom na Moldavijo in Vlaško in se končala z rusko zmago; Ruski imperij je pridobil Besarabijo.

Poglej Alexander Ypsilantis in Rusko-turška vojna (1806–1812)

Rusko-turška vojna (1828–1829)

Rusko-turška vojna (1828–1829) se je pričela z grško osamosvojitveno vojno in se končala s popolno rusko zmago.

Poglej Alexander Ypsilantis in Rusko-turška vojna (1828–1829)

Skarlat Kalimahi

Skarlat Kalimahi (romunsko Scarlat Callimachi, grško, Skarlátos Kallimáhis) je bil veliki dragoman Visoke porte ter moldavski in vlaški knez, * 1773, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 12. december 1821, Bolu, Osmansko cesarstvo.

Poglej Alexander Ypsilantis in Skarlat Kalimahi

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Alexander Ypsilantis in Srbi

Sveta aliansa

Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.

Poglej Alexander Ypsilantis in Sveta aliansa

Terezin

Terezin (češko Terezín, nemško Theresienstadt) je nekdanja vojaške trdnjava s citadelo in garnizijskim mestom v občini Litoměřice, okraj Usti nad Labem, Češka republika.

Poglej Alexander Ypsilantis in Terezin

Tudor Vladimirescu

Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.

Poglej Alexander Ypsilantis in Tudor Vladimirescu

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Alexander Ypsilantis in Vzhodna pravoslavna cerkev

12. december

12.

Poglej Alexander Ypsilantis in 12. december

1792

1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Alexander Ypsilantis in 1792

1828

1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Alexander Ypsilantis in 1828

31. januar

31.

Poglej Alexander Ypsilantis in 31. januar