Kazalo
22 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Dunaj, Ekliptika, Giga, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, 1890, 20. marec, 2005, 30. januar.
- Asteroidi družine Fokeja
- Astronomska telesa, odkrita leta 1890
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 290 Bruna in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 290 Bruna in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 290 Bruna in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 290 Bruna in Astronomska enota
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej 290 Bruna in Avstrijci
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 290 Bruna in Dan
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej 290 Bruna in Dunaj
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 290 Bruna in Ekliptika
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 290 Bruna in Giga
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 290 Bruna in Izsrednost tira
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Poglej 290 Bruna in Johann Palisa
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 290 Bruna in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 290 Bruna in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 290 Bruna in Kotna stopinja
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 290 Bruna in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 290 Bruna in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 290 Bruna in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 290 Bruna in Tir
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 290 Bruna in 1890
20. marec
20.
Poglej 290 Bruna in 20. marec
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 290 Bruna in 2005
30. januar
30.
Poglej 290 Bruna in 30. januar