Kazalo
48 odnosi: Adam Luthar, Aleksander I. Karadžordžević, Šopron, Csikvánd, Düševni list, Dekan (religija), Duhovnik, Evangeličanska Cerkev, Evangeličanska cerkev, Murska Sobota, Evangeličanski kalendar, Franc Ivanoci, Franc Sušnik (publicist), Gjur, Halle, Saška - Anhalt, Ivan Berke, Janoš Kardoš, Janoš Slepec, Jožef Berke, Kaplan, Karl Kovač, Kraljevina Jugoslavija, Lébény, Madžarščina, Madžari, Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine, Mihael Berke, Murska Sobota, Murska Sobota in okolica, Murskosoboška hranilnica, Nemčija, Nouvi Zákon, Pisatelj, Prekmurje, Prekmurski evangeličanski seniorat, Prekmursko narečje, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Slovenščina, Slovenska krajina (Ogrska), Slovensko Porabje, Tét, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Zgodovinar, 11. december, 1866, 1922, 1945, 25. januar.
- Diplomiranci Univerze v Halleju
- Diplomiranci Univerze v Jeni
- Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
Adam Luthar
Adam pl. Luthar (madžarsko Luthar Ádám), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj, plemič *2. januar 1887, Sebeborci, † 1. september 1972, Maribor.
Poglej Števan Kovatš in Adam Luthar
Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.
Poglej Števan Kovatš in Aleksander I. Karadžordžević
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Števan Kovatš in Šopron
Csikvánd
Csikvánd je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Téti Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Števan Kovatš in Csikvánd
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Poglej Števan Kovatš in Düševni list
Dekan (religija)
Dekan je v Rimskokatoliški Cerkvi predstojnik dekanije, ki združuje več župnij, v drugem pomenu tudi dekan kapitlja.
Poglej Števan Kovatš in Dekan (religija)
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Števan Kovatš in Duhovnik
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Števan Kovatš in Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska cerkev, Murska Sobota
Evangeličanska cerkev je v mestu Murska Sobota in mestni Občini Murska Sobota.
Poglej Števan Kovatš in Evangeličanska cerkev, Murska Sobota
Evangeličanski kalendar
Kovač izdal za: ''szlovenszki evangelicsanszki narod''. Evangeličanski kalendar leta 1928. Evangeličanski kalendar (Evangeličanski koledar) je prekmurski koledar prekmurskih evangeličanov, ki je prihaja od leta 1923, do leta 1941.
Poglej Števan Kovatš in Evangeličanski kalendar
Franc Ivanoci
Franc (Kodila) Ivanoci ali Ferenc Ivanoci ali Franc Ivanocy (tudi Franc Ivanóczy, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 25. avgust 1857, Ivanovci; † 29. avgust 1913, Tišina.
Poglej Števan Kovatš in Franc Ivanoci
Franc Sušnik (publicist)
Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist, * 14. november 1898, Prevalje, † 21. februar 1980, Slovenj Gradec.
Poglej Števan Kovatš in Franc Sušnik (publicist)
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Števan Kovatš in Gjur
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Števan Kovatš in Halle, Saška - Anhalt
Ivan Berke
Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.
Poglej Števan Kovatš in Ivan Berke
Janoš Kardoš
Janoš Kardoš (''madž''. Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.
Poglej Števan Kovatš in Janoš Kardoš
Janoš Slepec
Janoš Slepec (madžarsko Szlepecz János), slovenski katoliški duhovnik, zgodovinopisec in novinar, na Ogrskem, * 14. junij 1872, Murska Sobota, † 29. junij 1936, Murska Sobota.
Poglej Števan Kovatš in Janoš Slepec
Jožef Berke
Jožef Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Jozsef, nemško Jozsef Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski odvetnik, veleposestnik, politik, plemič, sodniški prisednik, predsednik Murskosoboške hranilnice *19. marec 1817, Križevci, † 1.
Poglej Števan Kovatš in Jožef Berke
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Poglej Števan Kovatš in Kaplan
Karl Kovač
Karel Kovač (madžarsko Kováts Károly Zoltán), prekmurski evangeličanski duhovnik, senior *7. januar 1900, Murska Sobota, † 5. avgust 1983, Maribor.
Poglej Števan Kovatš in Karl Kovač
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Števan Kovatš in Kraljevina Jugoslavija
Lébény
Lébény je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Mosonmagyaróvári Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Števan Kovatš in Lébény
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Števan Kovatš in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Števan Kovatš in Madžari
Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine
Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine (madžarsko Vendvidéki Magyar Közművelődesi Egyesület) oz.
Poglej Števan Kovatš in Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine
Mihael Berke
Mihael Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Mihaly, nemško Mihael Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski, posestnik, plemič * 27. september 1843, Tešanovci, † 2. julij 1895, Murska Sobota.
Poglej Števan Kovatš in Mihael Berke
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Števan Kovatš in Murska Sobota
Murska Sobota in okolica
Naslovna stran tednika ''Muraszombat es Videke'' Murska Sobota in okolica oz.
Poglej Števan Kovatš in Murska Sobota in okolica
Murskosoboška hranilnica
Murskosoboška hranilnica (je bila prva banka v Murski Soboti ter na območju današnjega Prekmurja. Ustanovljena je bila leta 1873, čeprav nekateri navajajo letnico 1874. kasneje se je preimenovala v Prekmursko banko. Castni predsednik je bil grof Teodor Szécsényi.
Poglej Števan Kovatš in Murskosoboška hranilnica
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Števan Kovatš in Nemčija
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Števan Kovatš in Nouvi Zákon
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Števan Kovatš in Pisatelj
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Števan Kovatš in Prekmurje
Prekmurski evangeličanski seniorat
Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer. Prekmurski evangeličanski seniorat oz.
Poglej Števan Kovatš in Prekmurski evangeličanski seniorat
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Števan Kovatš in Prekmursko narečje
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Poglej Števan Kovatš in Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.
Poglej Števan Kovatš in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Števan Kovatš in Slovenščina
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Števan Kovatš in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Števan Kovatš in Slovensko Porabje
Tét
za francosko reko glej Têt Tét je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Téti Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Števan Kovatš in Tét
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Števan Kovatš in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Števan Kovatš in Zgodovinar
11. december
11.
Poglej Števan Kovatš in 11. december
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Števan Kovatš in 1866
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Števan Kovatš in 1922
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Števan Kovatš in 1945
25. januar
25.
Poglej Števan Kovatš in 25. januar