Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Španska kolonizacija Amerik

Index Španska kolonizacija Amerik

Španska kolonizacija Amerik se je začela leta 1493 na karibskem otoku Hispaniola po prvem potovanju genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba leta 1492 po naročilu kastiljske kraljice Izabele I. Ta čezmorska ozemlja Španskega imperija so bila pod jurisdikcijo kastiljske krone, dokler zadnje ozemlje ni bilo izgubljeno leta 1898.

Kazalo

  1. 80 odnosi: Amazonski deževni gozd, Arequipa, Argentina, Arhipelag Chiloé, Asunción, Atahualpa, Azteška civilizacija, Španska kolonizacija Amerik, Španski imperij, Čile, Biobío (reka), Bogota, Bourboni, Buenos Aires, Cartagena, Kolumbija, Ciudad de México, Concepción, Cusco, Dominikanska republika, Ekvador, Encomienda, Ferdinand II. Aragonski, Filip II. Španski, Filipini, Film, Francisco Pizarro, Gérard Depardieu, Gonzalo Jiménez de Quesada, Gvatemala, Haiti, Hernán Cortés, Hispaniola, Iberski polotok, Inki, Inkovski imperij, Inter caetera, Izabela I. Kastiljska, Jeremy Irons, Južna Amerika, Jukatan, Karel V. Habsburški, Karibi, Kolumbija, Konkvistador, Krištof Kolumb, Kuba, La Paz, León, Nikaragva, Liam Neeson, Lima, ... Razširi indeks (30 več) »

Amazonski deževni gozd

Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Amazonski deževni gozd

Arequipa

Arequipa - Plaza de Armas, v ozadju katedrala Arequipa je prestolnica regije Arequipa v Andih, na jugu Peruja, v Južni Ameriki in je politično, gospodarsko in kulturno središče južnega Peruja.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Arequipa

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Argentina

Arhipelag Chiloé

Arhipelag Chiloé (špansko Archipiélago de Chiloé, izgovori) je skupina otokov, ki ležijo ob obali Čila v regiji Los Lagos.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Arhipelag Chiloé

Asunción

Asunción je glavno mesto in največje mesto Paragvaja v Južni Ameriki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Asunción

Atahualpa

Atahualpa (v kečua Ata-wallpa pomeni petelin) je bil trinajsti inkovski vladar in čeprav, je imel naslednike, ki so jih imenovali Španci, je smatran za zadnjega vladarja Inkovskega imperija.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Atahualpa

Azteška civilizacija

Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Azteška civilizacija

Španska kolonizacija Amerik

Španska kolonizacija Amerik se je začela leta 1493 na karibskem otoku Hispaniola po prvem potovanju genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba leta 1492 po naročilu kastiljske kraljice Izabele I. Ta čezmorska ozemlja Španskega imperija so bila pod jurisdikcijo kastiljske krone, dokler zadnje ozemlje ni bilo izgubljeno leta 1898.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Španska kolonizacija Amerik

Španski imperij

Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Španski imperij

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Čile

Biobío (reka)

Reka Biobío Biobío je reka v Čilu s skupno dolžino 380 km.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Biobío (reka)

Bogota

Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Bogota

Bourboni

Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Bourboni

Buenos Aires

Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Buenos Aires

Cartagena, Kolumbija

Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Cartagena, Kolumbija

Ciudad de México

Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Ciudad de México

Concepción

Concepción je mesto v Čilu, s 889.725 prebivalci širšega urbanega območja (popis 2002) je drugo največje urbano središče v državi.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Concepción

Cusco

Cusco (izgovori kuːzkoʊ), pogosto napisan Cuzco (špansko: Cuzco ali, kečuanščina: Qusqu ali Qosqo), je mesto v jugovzhodnem delu Peruja, blizu doline reke Urubambe v pogorju Andov.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Cusco

Dominikanska republika

Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Dominikanska republika

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Ekvador

Encomienda

Encomienda (špansko) je bil pravni sistem, ki je temeljil na odnosu odvisnosti.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Encomienda

Ferdinand II. Aragonski

Ferdinand II.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Ferdinand II. Aragonski

Filip II. Španski

Filip II.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Filip II. Španski

Filipini

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Filipini

Film

9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Film

Francisco Pizarro

Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Francisco Pizarro

Gérard Depardieu

Gérard Xavier Marcel Depardieu, francoski filmski igralec, * 27. december 1948, Châteauroux, Indre, Francija.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Gérard Depardieu

Gonzalo Jiménez de Quesada

Gonzalo Jiménez de Quesada, španski raziskovalec in konkvistador, * 1509, Córdoba, Kastiljska krona, † 16. februar 1579, Mariquita, Novo kraljestvo Granada Gonzalo Jiménez de Quesada y Rivera, napisan tudi kot Ximénez in De Quezada, (špansko:;1496 – drugi viri navajajo 1506 ali 1509Graham (1922) – 16.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Gonzalo Jiménez de Quesada

Gvatemala

Gvatemala, je država v Srednji Ameriki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Gvatemala

Haiti

Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Haiti

Hernán Cortés

Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Hernán Cortés

Hispaniola

Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Hispaniola

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Iberski polotok

Inki

Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Inki

Inkovski imperij

Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Inkovski imperij

Inter caetera

Inter caetera je papeška bula, ki jo je napisal papež Aleksander VI. 4. maja 1493.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Inter caetera

Izabela I. Kastiljska

Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Izabela I. Kastiljska

Jeremy Irons

Jeremy Irons, angleški filmski in gledališki igralec, * 19. september 1948, Cowes, Isle of Wight, Anglija.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Jeremy Irons

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Južna Amerika

Jukatan

Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Jukatan

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Karel V. Habsburški

Karibi

Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Karibi

Kolumbija

Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija

Konkvistador

Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Konkvistador

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Krištof Kolumb

Kuba

Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Kuba

La Paz

Panoramski posnetek La Paza pozimi, v ozadju gora Illimani La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije in departmaja La Paz.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in La Paz

León, Nikaragva

León je drugo največje mesto v Nikaragvi, takoj za Managuo.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in León, Nikaragva

Liam Neeson

Liam John Neeson, irski filmski igralec, * 9. junij 1952, Ballymena, grofija Antrim, Severna Irska.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Liam Neeson

Lima

Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Lima

Ljudstvo Muisca

Muisca (imenovani tudi Čibča) so avtohtono ljudstvo in kultura Altiplano Cundiboyacense v Kolumbiji, ki je pred španskim osvajanjem oblikovala Konfederacijo Muisca.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Ljudstvo Muisca

Mapuči

Mapuči (špansko: Mapuche), včasih tudi Araukanci, so južnoameriško staroselsko (indijansko) ljudstvo, ki živi v osrednjem delu Čila in deloma v Argentini.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Mapuči

Marlon Brando

Marlon Brando, ameriški filmski igralec in gledališki igralec, * 3. april 1924, Omaha, Nebraska, ZDA, † 1. julij 2004, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Marlon Brando

Mérida, Venezuela

Panorama v Meridi Mérida, s polnim imenom Santiago de los Caballeros de Mérida je mesto v okrožju Mérida v Venezueli.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Mérida, Venezuela

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Mehika

Moctezuma Xocoyotzin

Moctezuma Xocoyotzin (v nahuatl Motēcuhzōma Xōcoyōtzin; AFI: Moctezuma mlajši) ali Moctezuma II.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Moctezuma Xocoyotzin

Nova Mehika

Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Nova Mehika

Papež Aleksander VI.

Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Papež Aleksander VI.

Paragvaj

Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Paragvaj

Parana

Parana (izvorno) je trinajsta najdaljša reka na svetu in druga največja v Južni Ameriki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Parana

Patagonija

Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Patagonija

Pedro de Mendoza

Pedro de Mendoza, španski osvajalec, * 1487 Granada, † 23. junij 1537.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Pedro de Mendoza

Pedro de Valdivia

Pedro de Valdivia, španski konkvistador, prvi guverner Čila, * 8. april 1497, Badajoz, Španija, † 24. december 1553, Tucapel, danes Čile.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Pedro de Valdivia

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Peru

Pogodba iz Tordesillasa

Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Pogodba iz Tordesillasa

Portoriko

Portoriko je otok ter ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Portoriko

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Portugalska

Potosi

Potosí je mesto v južnem delu Bolivije in najvišje ležeče mesto na Zemlji.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Potosi

Puebla de Zaragoza

Puebla de Zaragoza, uradno znan kot Heroica Puebla de Zaragoza, je sedež Mestne občine Puebla, glavno mesto zvezne države Puebla in eno od petih najpomembnejših španskih kolonialnih mest v Mehiki.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Puebla de Zaragoza

Quito

Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Quito

Río de la Plata

Zemljevid reke Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Río de la Plata

Rekonkvista

Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Rekonkvista

Robert De Niro

Robert De Niro, ameriški filmski igralec, *17. avgust 1943, New York, New York, Združene države Amerike.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Robert De Niro

Santiago de Chile

Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Santiago de Chile

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Severna Amerika

Srednja Amerika

Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Srednja Amerika

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Suženjstvo

Tenochtitlan

Tenochtitlan je bila prestolnica azteške države.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Tenochtitlan

Velika Kolumbija

Velika Kolumbija (šp. Gran Colombia) je nekdanja južnoameriška država.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Velika Kolumbija

Werner Herzog

Werner Herzog, (rojstno ime Werner Stipetić), nemški filmski, operni in gledališki režiser, igralec in avtor, * 5. september 1942, München.

Poglej Španska kolonizacija Amerik in Werner Herzog

, Ljudstvo Muisca, Mapuči, Marlon Brando, Mérida, Venezuela, Mehika, Moctezuma Xocoyotzin, Nova Mehika, Papež Aleksander VI., Paragvaj, Parana, Patagonija, Pedro de Mendoza, Pedro de Valdivia, Peru, Pogodba iz Tordesillasa, Portoriko, Portugalska, Potosi, Puebla de Zaragoza, Quito, Río de la Plata, Rekonkvista, Robert De Niro, Santiago de Chile, Severna Amerika, Srednja Amerika, Suženjstvo, Tenochtitlan, Velika Kolumbija, Werner Herzog.