Kazalo
57 odnosi: Alkimija, Astrologija, Šiungnu, Šjan, Živo srebro, Čangan, Čjang Kajšek, Britanska knjižnica, Bron, Cambridge, Massachusetts, Džao (država), Džuanšu, Dinastija Čin, Dinastija Han, Enciklopedija Britannica, Evnuh, Filozofija, Fusu, Glinena vojska, Handan, Hešibi, Jan (država), Jangce, Japonska, Kitajščina, Kitajska, Kitajska pisava, Kitajski zid, Kmetijstvo, Knjiga dokumentov, Knjiga pesmi, Konfucijanstvo, Kuomintang, Legalizem (kitajska filozofija), Li Buvej, Liaodong, Mao Cetung, Mavzolej prvega cesarja Čina, Medicina, Meteorit, Obdobje vojskujočih se držav, Pinjin, Prekop, Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju, Rumena reka, Rumeni cesar, Sancai Tuhui, Sima Čjan, Talec, Vedeževanje, ... Razširi indeks (7 več) »
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Čin Ši Huang in Alkimija
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Poglej Čin Ši Huang in Astrologija
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Čin Ši Huang in Šiungnu
Šjan
Šjan (kitajsko:; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Čin Ši Huang in Šjan
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Čin Ši Huang in Živo srebro
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Čin Ši Huang in Čangan
Čjang Kajšek
Čjang Kajšek (tudi Čjang Čungčeng, iz mandarinščine romaniziran kot Čjang Čjehših in Džjang Džješi), kitajski general, * 31. oktober 1887, † 5. april 1975.
Poglej Čin Ši Huang in Čjang Kajšek
Britanska knjižnica
Britanska knjižnica je javna knjižnica s sedežem v Londonu, narodna knjižnica Združenega kraljestva in največja knjižnica na svetu po številu enot gradiva.
Poglej Čin Ši Huang in Britanska knjižnica
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Čin Ši Huang in Bron
Cambridge, Massachusetts
Boston Cambridge je mesto na severovzhodu Massachusettsa v ZDA.
Poglej Čin Ši Huang in Cambridge, Massachusetts
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Čin Ši Huang in Džao (država)
Džuanšu
Džuanšu, znan tudi kot Gao Jang (tradicionalna kitajščina: 高陽; poenostavljena kitajščina: 高阳; pinjin: Gāoyáng), mitološki cesar starodavne Kitajske.
Poglej Čin Ši Huang in Džuanšu
Dinastija Čin
Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.
Poglej Čin Ši Huang in Dinastija Čin
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Čin Ši Huang in Dinastija Han
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Čin Ši Huang in Enciklopedija Britannica
Evnuh
Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami.
Poglej Čin Ši Huang in Evnuh
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Čin Ši Huang in Filozofija
Fusu
Fusu je bil najstarejši sin in dedič Čin Ši Huanga, prvega cesarja dinastije Čin, * ni znano, † 210 pr. n. št.
Poglej Čin Ši Huang in Fusu
Glinena vojska
Glinena vojska je zbirka skulptur iz terakote, ki prikazujejo vojsko prvega kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija.
Poglej Čin Ši Huang in Glinena vojska
Handan
Handan je mesto na ravni prefekture na jugozahodu kitajske province Hebei.
Poglej Čin Ši Huang in Handan
Hešibi
Hešibi (poslovenjeno disk iz žada gospoda Heja) je bil sveti ceremonialni bi (disk iz žada z luknjo v sredini), ki je imel pomembno vlogo v kitajski zgodovini.
Poglej Čin Ši Huang in Hešibi
Jan (država)
url-status.
Poglej Čin Ši Huang in Jan (država)
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Čin Ši Huang in Jangce
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Čin Ši Huang in Japonska
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Čin Ši Huang in Kitajščina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Čin Ši Huang in Kitajska
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Čin Ši Huang in Kitajska pisava
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Čin Ši Huang in Kitajski zid
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Čin Ši Huang in Kmetijstvo
Knjiga dokumentov
Knjiga dokumentov (kitajsko 書經, pinjin Shūjīng, prejšnja romanizacija Šu King) ali Klasična zgodovina, znana tudi kot Šangšu (Čaščeni dokumenti), je zbirka retorične proze in ena od petih klasik starodavne kitajske književnosti, katere avtorstvo se pripisuje učenim osebnostim starodavne Kitajske.
Poglej Čin Ši Huang in Knjiga dokumentov
Knjiga pesmi
Knjiga pesmi, Knjiga ód, Klasika poezije ali enostavno Ode ali Pesmi (詩, Ši) je najstarejša znana zbirka kitajske poezije, ki vsebuje 305 pesmi iz 11.
Poglej Čin Ši Huang in Knjiga pesmi
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Čin Ši Huang in Konfucijanstvo
Kuomintang
Kuomintang (tudi Kuo-Min-Tang; slovensko »Ljudska narodna stranka«) je bila ustanovljena leta 1911 in je postala središče kitajske revolucije v prvi polovici 20.
Poglej Čin Ši Huang in Kuomintang
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Poglej Čin Ši Huang in Legalizem (kitajska filozofija)
Li Buvej
Li Buvej je bil kitajski trgovec in politik države Čin v obdobju vojskujočih se držav, * 291 pr.
Poglej Čin Ši Huang in Li Buvej
Liaodong
Polotok Liaodong Liaodong ali Liaotung (poenostavljeno kitajsko 辽东半岛, tradicionalno kitajsko 遼東半島, pinjin Liáodōng Bàndǎo) je polotok na jugu južne kitajske province Liaoning na severovzhodu Kitajske.
Poglej Čin Ši Huang in Liaodong
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9.
Poglej Čin Ši Huang in Mao Cetung
Mavzolej prvega cesarja Čina
Mavzolej prvega cesarja Čina (Čin Ši Huang) (kitajsko: 秦始皇 陵; pinjin: Qínshǐhuáng Líng) je v okrožju Lintong v provinci Šjan na Kitajskem.
Poglej Čin Ši Huang in Mavzolej prvega cesarja Čina
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Čin Ši Huang in Medicina
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Čin Ši Huang in Meteorit
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Čin Ši Huang in Obdobje vojskujočih se držav
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Čin Ši Huang in Pinjin
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Čin Ši Huang in Prekop
Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju
Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju (kitajsko 開元占經), imenovana tudi Kaijuanska opazovanja zvezd,Deng, Yinke.
Poglej Čin Ši Huang in Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Čin Ši Huang in Rumena reka
Rumeni cesar
Rumeni cesar znan tudi kot Rumeni tearh ali s svojim kitajskim imenom Huangdi, je posamezno božanstvo (šen) v kitajski religiji, eden od legendarnih kitajskih vladarjev in kulturnih junakov, vključenih med mitsko-zgodovinske obdobje treh suverenih in petih cesarjev ter v kozmoloških Pet oblik najvišjega božanstva.
Poglej Čin Ši Huang in Rumeni cesar
Sancai Tuhui
Sancai Tuhui (kitajsko 三才圖會) je kitajska anciklopedija (leišu), ki sta jo zbrala in uredila Vang Či (王圻) in njegov sin Vang Siji (王思義).
Poglej Čin Ši Huang in Sancai Tuhui
Sima Čjan
Sima Čjan (tradicionalna kitajščina: 司馬遷; poenostavljena kitajščina: 司马迁; pinjin: Sīmǎ Qiān), kitajski pisec in zgodovinar, * okoli 145 pr. n. št., † 86 pr. n. št. Sima Čjan je bil prefekt Velikih pisarjev (太史令) dinastije Han.
Poglej Čin Ši Huang in Sima Čjan
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Poglej Čin Ši Huang in Talec
Vedeževanje
Vedeževanje je postopek, v katerem se napovedujejo dogodki, ki se bodo zgodili v prihodnosti.
Poglej Čin Ši Huang in Vedeževanje
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Čin Ši Huang in Vietnam
Zapisi velikega zgodovinarja
Zapisi velikega zgodovinarja, kitajsko Šidži, je monumentalna zgodovina Kitajske in prva od 24 dinastičnih zgodovin Kitajske.
Poglej Čin Ši Huang in Zapisi velikega zgodovinarja
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Čin Ši Huang in Zima
12. julij
12.
Poglej Čin Ši Huang in 12. julij
210 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. 190. pr. n. št.
Poglej Čin Ši Huang in 210 pr. n. št.
259 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. - 240. pr. n. št. 230. pr. n. št.
Poglej Čin Ši Huang in 259 pr. n. št.
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Čin Ši Huang in 6 (število)
Prav tako znan kot Jing Čeng, Qin Shi Huang, Qin Shi Huangdi, Qin Ši Huangdi, Qin Šihuang, Čin Ši Huangdi, Ših-huang-ti.