Hitreje kot brskalnik!
35 odnosi: Antarktika, Astronavtika, Astronomsko telo, Črna, Ciolkovski, Delta v, Eter (fizika), Félicette, Gene Roddenberry, Hermann Oberth, HP-65, Jules Verne, Jurij Aleksejevič Gagarin, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kozmični žarki, Luna, Neraketna izstrelitev v vesolje, Osončje, Pavel Ivanovič Beljajev, Raketa, Raketa nosilka, Raketoplan, Rjava pritlikavka, Ruska vesoljska agencija, Sondirna raketa, Stefan-Boltzmannov zakon, Veliki Atraktor, Vesolje, Vesoljski observatorij, Vesoljski polet, Vesoljski sprehod, Vesoljski teleskop Hubble, Vesoljsko izstrelišče, Vesoljsko plovilo, Wolf-Rayetova zvezda.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Vesoljski prostor in Antarktika · Poglej več »
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Novo!!: Vesoljski prostor in Astronavtika · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Vesoljski prostor in Astronomsko telo · Poglej več »
Črna
Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.
Novo!!: Vesoljski prostor in Črna · Poglej več »
Ciolkovski
Ciolkovski in Ciolkovska imata več pomenov.
Novo!!: Vesoljski prostor in Ciolkovski · Poglej več »
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Novo!!: Vesoljski prostor in Delta v · Poglej več »
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Novo!!: Vesoljski prostor in Eter (fizika) · Poglej več »
Félicette
Félicette je bila samica domače mačke iz Pariza, znamenita po tem, da je postala prva mačka v vesolju.
Novo!!: Vesoljski prostor in Félicette · Poglej več »
Gene Roddenberry
Eugene Wesley »Gene« Roddenberry, ameriški scenarist in televizijski producent, * 19. avgust 1921, El Paso, Teksas, ZDA, † 24. oktober 1991, Santa Monica, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Vesoljski prostor in Gene Roddenberry · Poglej več »
Hermann Oberth
Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.
Novo!!: Vesoljski prostor in Hermann Oberth · Poglej več »
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Novo!!: Vesoljski prostor in HP-65 · Poglej več »
Jules Verne
Jules Gabriel Verne, francoski pisatelj, * 8. februar 1828, Nantes, Francija, † 24. marec 1905, Amiens, Francija.
Novo!!: Vesoljski prostor in Jules Verne · Poglej več »
Jurij Aleksejevič Gagarin
Jurij Aleksejevič Gagarin, ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze, * 9. marec 1934, vas Klušino, Gžatski rajon, Zahodna oblast, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 27. marec 1968, pri vasi Novosjolovo blizu Kiržača, Vladimirska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vesoljski prostor in Jurij Aleksejevič Gagarin · Poglej več »
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Vesoljski prostor in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Vesoljski prostor in Kozmični žarki · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Vesoljski prostor in Luna · Poglej več »
Neraketna izstrelitev v vesolje
Neraketna izstrelitev v vesolje (– NRS) je način izstreljevanja tovora in ljudi v vesoljski prostor brez uporabe konvencionalnih raket ali pa samo z njihovo delno uporabo.
Novo!!: Vesoljski prostor in Neraketna izstrelitev v vesolje · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Vesoljski prostor in Osončje · Poglej več »
Pavel Ivanovič Beljajev
kopejk Pavel Ivanovič Beljajev, ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt in heroj Sovjetske zveze, * 26. junij 1925, Čeliščevo, Rosljatinski rajon, (danes Babuškinski rajon), Vologdska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija), † 10. januar 1970, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vesoljski prostor in Pavel Ivanovič Beljajev · Poglej več »
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Novo!!: Vesoljski prostor in Raketa · Poglej več »
Raketa nosilka
Sojuz TMA-5 med izstrelitvijo Raketa nosilka oz.
Novo!!: Vesoljski prostor in Raketa nosilka · Poglej več »
Raketoplan
raketoplana Columbia na odpravi STS-1 12. aprila 1981 Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju.
Novo!!: Vesoljski prostor in Raketoplan · Poglej več »
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Novo!!: Vesoljski prostor in Rjava pritlikavka · Poglej več »
Ruska vesoljska agencija
Logotip Ruske vesoljske agencije Ruska vesoljska agencija (Federalnoje kozmičeskoje agentstvo Rosiji; Federalna vesoljska agencija Rusije), največkrat Roskozmos, kdaj tudi okrajšano kot FKA (ФКА) in RKA (РКА).
Novo!!: Vesoljski prostor in Ruska vesoljska agencija · Poglej več »
Sondirna raketa
Izstrelitev kanadske sondažne rakete Black Brant Sondirna ali raziskovalna raketa je raketa, razvita za podorbitalne polete, ki nosi merilne instrumente za preučevanje zgornjih plasti ozračja ali znanstvene poskuse.
Novo!!: Vesoljski prostor in Sondirna raketa · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Vesoljski prostor in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Novo!!: Vesoljski prostor in Veliki Atraktor · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesolje · Poglej več »
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesoljski observatorij · Poglej več »
Vesoljski polet
Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesoljski polet · Poglej več »
Vesoljski sprehod
Astronavt Bruce McCandless med neprivezanim vesoljskim sprehodom v sklopu odprave STS-41-B (1984) Vesoljski sprehod, znan tudi pod angleško kratico EVA (Extravehicular activity, »aktivnost izven vozila«) je aktivnost, ki jo astronavt izvaja izven vesoljskega plovila nad mejo vesoljskega prostora.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesoljski sprehod · Poglej več »
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »
Vesoljsko izstrelišče
Kozmodrom Bajkonur (izstrelitvena ploščad Ploščadka št. 1 ali Gagarinov start) Vesóljsko izstrelíšče (tudi kozmodróm) je področje za izstreljevanje vesoljskih plovil, podobno kot je pomorsko pristanišče za ladje ali letališče za letala.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesoljsko izstrelišče · Poglej več »
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Vesoljski prostor in Vesoljsko plovilo · Poglej več »
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Novo!!: Vesoljski prostor in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »
