Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Linearna neodvisnost

Index Linearna neodvisnost

Linearna neodvisnost v linearni algebri pomeni, da se nobenega vektorja iz množice W, ne da zapisati kot linearno kombinacijo drugih vektorjev iz W. Če se da enega od vektorjev izraziti z drugimi, pa govorimo o linearni odvisnosti.

21 odnosi: Baza (linearna algebra), Besslova funkcija, Cauchy–Schwarzova neenakost, Enotski vektor, Gramova matrika, Hipergeometrična funkcija, Kolinearnost, Krivočrtni koordinatni sistem, Lindemann-Weierstrassov izrek, Linearna algebra, Linearna ogrinjača, Nepopolna matrika, Ničelni vektor, Ortonormalnost, Schrödingerjeva enačba, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Težiščni koordinatni sistem, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Vektorski prostor.

Baza (linearna algebra)

Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Baza (linearna algebra) · Poglej več »

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Besslova funkcija · Poglej več »

Cauchy–Schwarzova neenakost

V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Cauchy–Schwarzova neenakost · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Enotski vektor · Poglej več »

Gramova matrika

Gramova matrika (oznaka G \) (tudi gramian) množice vektorjev v_1,\dots, v_n je Hermitska matrika notranjih produktov.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Gramova matrika · Poglej več »

Hipergeometrična funkcija

(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Hipergeometrična funkcija · Poglej več »

Kolinearnost

Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Kolinearnost · Poglej več »

Krivočrtni koordinatni sistem

'''Krivočrtne''', '''afine''' in '''kartezične''' koordinate v dvorazsežnem prostoru. Krivočrtni koordinatni sistem je koordinatni sistem v Evklidskem prostoru v katerem so lahko koordinatne premice ukrivljene.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Krivočrtni koordinatni sistem · Poglej več »

Lindemann-Weierstrassov izrek

Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Lindemann-Weierstrassov izrek · Poglej več »

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Linearna algebra · Poglej več »

Linearna ogrinjača

nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Linearna ogrinjača · Poglej več »

Nepopolna matrika

Nepopolna matrika (tudi defektna matrika) je kvadratna matrika, ki nima popolne baze lastnih vektorjev.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Nepopolna matrika · Poglej več »

Ničelni vektor

Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Ničelni vektor · Poglej več »

Ortonormalnost

Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).

Novo!!: Linearna neodvisnost in Ortonormalnost · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam vrst matrik

Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Seznam vrst matrik · Poglej več »

Težiščni koordinatni sistem

Težiščni koordinatni sistem (tudi baricentrični koordinatni sistem) je v geometriji koordinatni sistem v katerem je lega točke določena kot masno središče mas, ki se nahajajo v ogliščih simpleksov (trikotnik, tetraeder...). Težiščne koordinate spadajo med homogene koordinate.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Težiščni koordinatni sistem · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Vektorski produkt · Poglej več »

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Novo!!: Linearna neodvisnost in Vektorski prostor · Poglej več »

Preusmerja sem:

Linearna odvisnost.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »