Kazalo
34 odnosi: Antikomutativnost, Determinanta, Diedrski kot, Einsteinov zapis, Električni dipol, Elektromagnetno valovanje, Geometrijska algebra, Helmholtzev razstavitveni izrek, Homogenost (matematika), Izrek o vrtilni količini, Jean Buridan, Josiah Willard Gibbs, Kotna hitrost, Krat, Lagrangeeva enakost, Levi-Civitajev simbol, Lorentzeva sila, Magnetno polje, Mešani produkt, Množenje, Navor, Pravilo desne roke, Produkt (razločitev), Psevdovektor, Radialni pospešek, Rotor, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam Liejevih grup, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Vrtilna količina, Zunanji produkt.
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Vektorski produkt in Antikomutativnost
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Vektorski produkt in Determinanta
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Vektorski produkt in Diedrski kot
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Poglej Vektorski produkt in Einsteinov zapis
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Vektorski produkt in Električni dipol
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Vektorski produkt in Elektromagnetno valovanje
Geometrijska algebra
Geometrijska algebra (kratica GA) je multilinearna algebra, ki izhaja iz Cliffordove in Grassmannove algebre.
Poglej Vektorski produkt in Geometrijska algebra
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Vektorski produkt in Helmholtzev razstavitveni izrek
Homogenost (matematika)
Homogénost ima v matematiki več pomenov.
Poglej Vektorski produkt in Homogenost (matematika)
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Vektorski produkt in Izrek o vrtilni količini
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Poglej Vektorski produkt in Jean Buridan
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Poglej Vektorski produkt in Josiah Willard Gibbs
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Vektorski produkt in Kotna hitrost
Krat
Krat (×) je znak za množenje.
Poglej Vektorski produkt in Krat
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Vektorski produkt in Lagrangeeva enakost
Levi-Civitajev simbol
Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.
Poglej Vektorski produkt in Levi-Civitajev simbol
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Vektorski produkt in Lorentzeva sila
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Vektorski produkt in Magnetno polje
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Poglej Vektorski produkt in Mešani produkt
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Vektorski produkt in Množenje
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Vektorski produkt in Navor
Pravilo desne roke
Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.
Poglej Vektorski produkt in Pravilo desne roke
Produkt (razločitev)
Produkt ima več pomenov.
Poglej Vektorski produkt in Produkt (razločitev)
Psevdovektor
publisher.
Poglej Vektorski produkt in Psevdovektor
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Poglej Vektorski produkt in Radialni pospešek
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Poglej Vektorski produkt in Rotor
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vektorski produkt in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam Liejevih grup
Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.
Poglej Vektorski produkt in Seznam Liejevih grup
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Vektorski produkt in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vektorski produkt in Seznam matematičnih vsebin
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Vektorski produkt in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Vektorski produkt in Vektorski prostor
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Vektorski produkt in Vrtilna količina
Zunanji produkt
Zunánji prodúkt (tudi vnánji prodúkt) je v linearni algebri računska operacija z vektorji.
Poglej Vektorski produkt in Zunanji produkt