Kazalo
30 odnosi: Baza, Bikompleksno število, Cliffordova algebra, Diadni produkt, Diracov zapis, Enotski vektor, Evklidski prostor, Hiperbolični kvaternion, Idempotentnost, Invarianta (matematika), Kokvaternion, Kongruentnost matrik, Kovariantnost in kontravariantnost, Krivočrtni koordinatni sistem, Kvaternion, Linearna algebra, Linearna ogrinjača, Matrika preslikave, Mnogoterost, Nepopolna matrika, Ortonormalnost, Paulijeva matrika, Podobna matrika, Schrödingerjeva enačba, Seznam matematičnih vsebin, Tenzor, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Vektorski prostor, Weylova enačba.
Baza
Baza ima, odvisno od konteksta, več različnih pomenov.
Poglej Baza (linearna algebra) in Baza
Bikompleksno število
Bikompleksno število (tudi tesarina) je hiperkompleksno število, ki ima obliko kjer je.
Poglej Baza (linearna algebra) in Bikompleksno število
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Baza (linearna algebra) in Cliffordova algebra
Diadni produkt
Diadni produkt (oznaka \otimes \) je v multilinearni algebri tenzorski produkt dveh vektorjev, ki imata enako razsežnost.
Poglej Baza (linearna algebra) in Diadni produkt
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Poglej Baza (linearna algebra) in Diracov zapis
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Baza (linearna algebra) in Enotski vektor
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Baza (linearna algebra) in Evklidski prostor
Hiperbolični kvaternion
Hiperbolični kvaternion je v algebrah nad obsegom določen z To je spremenjeni kvaternion, kjer namesto običajnega −1, uporabljamo Štirirazsežna algebra hiperboličnih kvaternionov vključuje nekaj lastnosti bikvaternionov.
Poglej Baza (linearna algebra) in Hiperbolični kvaternion
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Baza (linearna algebra) in Idempotentnost
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Baza (linearna algebra) in Invarianta (matematika)
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Poglej Baza (linearna algebra) in Kokvaternion
Kongruentnost matrik
Kongruentnost matrik je odnos med dvema matrikama.
Poglej Baza (linearna algebra) in Kongruentnost matrik
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Poglej Baza (linearna algebra) in Kovariantnost in kontravariantnost
Krivočrtni koordinatni sistem
'''Krivočrtne''', '''afine''' in '''kartezične''' koordinate v dvorazsežnem prostoru. Krivočrtni koordinatni sistem je koordinatni sistem v Evklidskem prostoru v katerem so lahko koordinatne premice ukrivljene.
Poglej Baza (linearna algebra) in Krivočrtni koordinatni sistem
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Baza (linearna algebra) in Kvaternion
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Baza (linearna algebra) in Linearna algebra
Linearna ogrinjača
nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.
Poglej Baza (linearna algebra) in Linearna ogrinjača
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Poglej Baza (linearna algebra) in Matrika preslikave
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Baza (linearna algebra) in Mnogoterost
Nepopolna matrika
Nepopolna matrika (tudi defektna matrika) je kvadratna matrika, ki nima popolne baze lastnih vektorjev.
Poglej Baza (linearna algebra) in Nepopolna matrika
Ortonormalnost
Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).
Poglej Baza (linearna algebra) in Ortonormalnost
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Baza (linearna algebra) in Paulijeva matrika
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Poglej Baza (linearna algebra) in Podobna matrika
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Baza (linearna algebra) in Schrödingerjeva enačba
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Baza (linearna algebra) in Seznam matematičnih vsebin
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Baza (linearna algebra) in Tenzor
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Baza (linearna algebra) in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Baza (linearna algebra) in Vektorski produkt
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Baza (linearna algebra) in Vektorski prostor
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Baza (linearna algebra) in Weylova enačba