Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Baza, Bikompleksno število, Cliffordova algebra, Diadni produkt, Diracov zapis, Enotski vektor, Evklidski prostor, Hiperbolični kvaternion, Idempotentnost, Invarianta (matematika), Kokvaternion, Kongruentnost matrik, Kovariantnost in kontravariantnost, Krivočrtni koordinatni sistem, Kvaternion, Linearna algebra, Linearna ogrinjača, Matrika preslikave, Mnogoterost, Nepopolna matrika, Ortonormalnost, Paulijeva matrika, Podobna matrika, Schrödingerjeva enačba, Seznam matematičnih vsebin, Tenzor, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Vektorski prostor, Weylova enačba.
Baza
Baza ima, odvisno od konteksta, več različnih pomenov.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Baza · Poglej več »
Bikompleksno število
Bikompleksno število (tudi tesarina) je hiperkompleksno število, ki ima obliko kjer je.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Bikompleksno število · Poglej več »
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Cliffordova algebra · Poglej več »
Diadni produkt
Diadni produkt (oznaka \otimes \) je v multilinearni algebri tenzorski produkt dveh vektorjev, ki imata enako razsežnost.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Diadni produkt · Poglej več »
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Diracov zapis · Poglej več »
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Enotski vektor · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Evklidski prostor · Poglej več »
Hiperbolični kvaternion
Hiperbolični kvaternion je v algebrah nad obsegom določen z To je spremenjeni kvaternion, kjer namesto običajnega −1, uporabljamo Štirirazsežna algebra hiperboličnih kvaternionov vključuje nekaj lastnosti bikvaternionov.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Hiperbolični kvaternion · Poglej več »
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Idempotentnost · Poglej več »
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Invarianta (matematika) · Poglej več »
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Kokvaternion · Poglej več »
Kongruentnost matrik
Kongruentnost matrik je odnos med dvema matrikama.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Kongruentnost matrik · Poglej več »
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Kovariantnost in kontravariantnost · Poglej več »
Krivočrtni koordinatni sistem
'''Krivočrtne''', '''afine''' in '''kartezične''' koordinate v dvorazsežnem prostoru. Krivočrtni koordinatni sistem je koordinatni sistem v Evklidskem prostoru v katerem so lahko koordinatne premice ukrivljene.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Krivočrtni koordinatni sistem · Poglej več »
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Kvaternion · Poglej več »
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Linearna algebra · Poglej več »
Linearna ogrinjača
nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Linearna ogrinjača · Poglej več »
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Matrika preslikave · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Mnogoterost · Poglej več »
Nepopolna matrika
Nepopolna matrika (tudi defektna matrika) je kvadratna matrika, ki nima popolne baze lastnih vektorjev.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Nepopolna matrika · Poglej več »
Ortonormalnost
Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Ortonormalnost · Poglej več »
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Paulijeva matrika · Poglej več »
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Podobna matrika · Poglej več »
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Tenzor · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Vektorski produkt · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Vektorski prostor · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Baza (linearna algebra) in Weylova enačba · Poglej več »
