Hitreje kot brskalnik!
53 odnosi: Agde, Alès, Andora, Atlantski ocean, Aude (departma), Auvergne (regija), Španija, Étang de Thau, Bakrena doba, Béziers, Bertran de Born, Bordeaux, Camargue, Canal du Midi, Carcassonne, Centralni masiv, Dolmen, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Gard, Garona, Giraut de Bornelh, Grad Montségur, Hérault (departma), Jug-Pireneji, Katari, Languedoc, Levant, Lozère (departma), Lunel, Mèze, Menhir, Montpellier, Narbonne, Nîmes, Neolitik, Okcitanija, Perpignan, Pliocen, Pont du Gard, Prekop, Provansa - Alpe - Azurna obala, Pyrénées-Orientales, Rona, Rona - Alpe, Sète, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sredozemsko morje, ..., Stalaktit, Suhozid, Zapornice Fonserannes. Razširi indeks (3 več) »
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Agde · Poglej več »
Alès
Panorama Alèsa Alès (nekdanji Alais) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Gard.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Alès · Poglej več »
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Andora · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Atlantski ocean · Poglej več »
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne. Leta 2016 je imel 368.025 prebivalcev. Aude je pogosto francosko ime v frankofonskih državah, izvira od Aude ali Ode, žene Boggisa (imenovan tudi Bertrand), vojvode Akvitanskega in matere Euda, brata svetega Huberta. Aude je bilo ime Rolandovi zaročenki v francoskem srednjeveškem junaškem epu Chansons de geste.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Aude (departma) · Poglej več »
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Auvergne (regija) · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Španija · Poglej več »
Étang de Thau
Étang de Thau (francoska izgovorjava:; okcitansko Estanh de Taur) ali laguna Thau je največji niz lagun (étangs), ki se raztezajo ob francoski obali od reke Rone do vznožja Pirenejev in meje s Španijo v nekdanji regiji Languedoc-Roussillon, danes Oksitaniji.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Étang de Thau · Poglej več »
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Bakrena doba · Poglej več »
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Béziers · Poglej več »
Bertran de Born
Bertran de Born, francoski vojak in trubadur, okrog 1140, † pred 1215, opatija Dalon.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Bertran de Born · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Bordeaux · Poglej več »
Camargue
Camargue Camargue (okcitansko/provansalsko Camarga, poslovenjeno Kamarga) je ozemlje v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi, obdano z dvema rokavoma delte Rone, vzhodno Veliko in zahodno Malo Rono, ter Sredozemskim morjem.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Camargue · Poglej več »
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Canal du Midi · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Carcassonne · Poglej več »
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Centralni masiv · Poglej več »
Dolmen
Poulnabrone dolmen, grofija Clare, Irska Dolmen (tudi cromlech, anta, Hünengrab, Hunebed, quoit) je vrsta megalitske grobnice, po navadi sestavljen iz treh ali več pokonci štrlečih kamnov, podpirajočih večjo ploščato kamnito tablo.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Dolmen · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Francoske regije · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Francoski departma · Poglej več »
Gard
Gard (oznaka 30) je francoski departma, imenovan po reki Gard (oz. Gardon), ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Gard · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Garona · Poglej več »
Giraut de Bornelh
Giraut de Bornelh, tudi Giraut de Borneil, trubadur, * okrog 1140, † okrog 1200.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Giraut de Bornelh · Poglej več »
Grad Montségur
Grad Montsegur (francosko Château de Montségur, languedoško Castèl de Montsegur) je trdnjava v bližini Montségurja, v departmaju Ariège na jugu Francije.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Grad Montségur · Poglej več »
Hérault (departma)
Hérault (okcitansko Erau, oznaka 34) je francoski departma, imenovan po reki Hérault, ki teče skozenj.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Hérault (departma) · Poglej več »
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Jug-Pireneji · Poglej več »
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11. do 14. stoletja.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Katari · Poglej več »
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov. Na območju živi približno štiri milijone ljudi. Najpomembnejša mesta so - poleg nekdanje prestolnice Toulouse – Montpellier, Nîmes, Béziers, Narbonne, Albi, Carcassonne in Sète.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Languedoc · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Levant · Poglej več »
Lozère (departma)
Lozère (oznaka 48) je francoski departma, imenovan po gorskem masivu Lozère.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Lozère (departma) · Poglej več »
Lunel
Lunel (okcitansko Lunèl) je mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Lunel · Poglej več »
Mèze
Mèze (okcitansko Mesa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Mèze · Poglej več »
Menhir
Menhir (francosko, iz srednje bretonščine: moški - "kamen" in hir - "dolg"), stoječi kamen, ortostat ali masseba / matseva je velik pokončno stoječ kamen.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Menhir · Poglej več »
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Montpellier · Poglej več »
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Narbonne · Poglej več »
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Nîmes · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Neolitik · Poglej več »
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Okcitanija · Poglej več »
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Perpignan · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Pliocen · Poglej več »
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Pont du Gard · Poglej več »
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Prekop · Poglej več »
Provansa - Alpe - Azurna obala
Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Provansa - Alpe - Azurna obala · Poglej več »
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Pyrénées-Orientales · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Rona · Poglej več »
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Rona - Alpe · Poglej več »
Sète
Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Sète · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Sredozemsko morje · Poglej več »
Stalaktit
Stalaktiti Stalaktit je kapnik, ki raste s stropa.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Stalaktit · Poglej več »
Suhozid
Súhozíd je gradbeni postopek, po katerem je konstrukcija izdelana iz kamnov brez kakršnega koli veziva, ki bi jih povezalo skupaj.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Suhozid · Poglej več »
Zapornice Fonserannes
Zapornice Fonserannes (francosko: écluses de Fonserannes, les neuf écluses) so stopničaste zapornice na prekopu Canal du Midi v bližini Béziersa v Franciji.
Novo!!: Languedoc-Roussillon in Zapornice Fonserannes · Poglej več »
Preusmerja sem:
Languedoc-Roussillon (bivša regija).
