Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Albi, Tarn, Ardèche (reka), Aude (departma), Aude (reka), Aurillac, Aveyron (reka), Čelada iz Agrisa, Béziers, Canal du Midi, Carcassonne, Cère, Charente (departma), Cher (reka), Clermont-Ferrand, Corrèze (reka), Dordogne (reka), Dronne, Družinski grad, Francija, Geografija Evrope, Geografija Francije, Gorovje, Isle (reka), Languedoc, Languedoc-Roussillon, Limousin, Limousin (provinca), Loara, Lyon, Masiv, Mauriac, Monts du Cantal, Nova Akvitanija, Okcitanija, Orb, Otonska arhitektura, Pariška kotlina, Plateau de Millevaches, Poitiers, Pont du Gard, Rona, Rona - Alpe, Seveni, Slovenski eksonimi, Srednja Evropa, Truyère, Tulle, Ussel, Vézère, Via Podiensis, ..., Vichy, Zahodne Alpe. Razširi indeks (2 več) »
Albi, Tarn
Albi je občina v južni Franciji.
Novo!!: Centralni masiv in Albi, Tarn · Poglej več »
Ardèche (reka)
Soteska reke Ardèche Ardèche (okcitansko Ardecha) je 120 km dolga reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.
Novo!!: Centralni masiv in Ardèche (reka) · Poglej več »
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne. Leta 2016 je imel 368.025 prebivalcev. Aude je pogosto francosko ime v frankofonskih državah, izvira od Aude ali Ode, žene Boggisa (imenovan tudi Bertrand), vojvode Akvitanskega in matere Euda, brata svetega Huberta. Aude je bilo ime Rolandovi zaročenki v francoskem srednjeveškem junaškem epu Chansons de geste.
Novo!!: Centralni masiv in Aude (departma) · Poglej več »
Aude (reka)
Aude (antična Atax) je reka v južni francoski regiji Oksitaniji in je dolga 220 km.
Novo!!: Centralni masiv in Aude (reka) · Poglej več »
Aurillac
Aurillac (antični Aureliacum, okcitansko Orlhac) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, prefektura departmaja Cantal.
Novo!!: Centralni masiv in Aurillac · Poglej več »
Aveyron (reka)
Aveyron (okcitansko Avairon) je 250 km dolga reka v južni francoski regiji Jug-Pireneji, desni pritok reke Tarn.
Novo!!: Centralni masiv in Aveyron (reka) · Poglej več »
Čelada iz Agrisa
Čelada iz Agrisa (francosko: Casque d'Agris) je slovesna keltska čelada iz okoli leta 350 pr.
Novo!!: Centralni masiv in Čelada iz Agrisa · Poglej več »
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Novo!!: Centralni masiv in Béziers · Poglej več »
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Novo!!: Centralni masiv in Canal du Midi · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Centralni masiv in Carcassonne · Poglej več »
Cère
Cère je 128 km dolga reka v jugozahodni Franciji, levi pritok Dordogne.
Novo!!: Centralni masiv in Cère · Poglej več »
Charente (departma)
Charente (okcitansko Charanta) je departma v administrativni regiji Nova Akvitanija v jugozahodni Franciji.
Novo!!: Centralni masiv in Charente (departma) · Poglej več »
Cher (reka)
Cher (okcitansko Char) je reka v osrednji Franciji, levi pritok Loare.
Novo!!: Centralni masiv in Cher (reka) · Poglej več »
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Novo!!: Centralni masiv in Clermont-Ferrand · Poglej več »
Corrèze (reka)
Corrèze (okcitansko Corresa) je reka v južni Franciji, levi pritok Vézère.
Novo!!: Centralni masiv in Corrèze (reka) · Poglej več »
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Novo!!: Centralni masiv in Dordogne (reka) · Poglej več »
Dronne
Dronne (okcitansko Drona) je 201 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok Isle. Izvira v severozahodnem delu Centralnega masiva, vzhodno od Châlusa (Haute-Vienne), od koder teče pretežno v jugozahodni smeri, dokler se pri Coutrasu ne izliva v Isle.
Novo!!: Centralni masiv in Dronne · Poglej več »
Družinski grad
Družinski grad (tudi rodbinski grad) ali ganerbni grad je grad, ki ga zaseda in upravlja več družin ali družinskih linij hkrati.
Novo!!: Centralni masiv in Družinski grad · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Centralni masiv in Francija · Poglej več »
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Novo!!: Centralni masiv in Geografija Evrope · Poglej več »
Geografija Francije
Satelitska slika celinske Francije Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv).
Novo!!: Centralni masiv in Geografija Francije · Poglej več »
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Novo!!: Centralni masiv in Gorovje · Poglej več »
Isle (reka)
Isle je 235 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok reke Dordogne.
Novo!!: Centralni masiv in Isle (reka) · Poglej več »
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov. Na območju živi približno štiri milijone ljudi. Najpomembnejša mesta so - poleg nekdanje prestolnice Toulouse – Montpellier, Nîmes, Béziers, Narbonne, Albi, Carcassonne in Sète.
Novo!!: Centralni masiv in Languedoc · Poglej več »
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Novo!!: Centralni masiv in Languedoc-Roussillon · Poglej več »
Limousin
Limousin (okcitansko Lemosin) je bil do leta 2015 osrednja francoska regija.
Novo!!: Centralni masiv in Limousin · Poglej več »
Limousin (provinca)
Limousin (okcitansko Lemosin) je nekdanja provinca v južni Franciji s središčem v Limogesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je bila večina njenega ozemlja razdeljena na novoustanovljena departmaja Corrèze in Haute-Vienne regije Limousin.
Novo!!: Centralni masiv in Limousin (provinca) · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Centralni masiv in Loara · Poglej več »
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Novo!!: Centralni masiv in Lyon · Poglej več »
Masiv
Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.
Novo!!: Centralni masiv in Masiv · Poglej več »
Mauriac
Mauriac je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Cantal.
Novo!!: Centralni masiv in Mauriac · Poglej več »
Monts du Cantal
Lega Cantalskega hribovja v Centralnem masivu Monts du Cantal oz.
Novo!!: Centralni masiv in Monts du Cantal · Poglej več »
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Novo!!: Centralni masiv in Nova Akvitanija · Poglej več »
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Novo!!: Centralni masiv in Okcitanija · Poglej več »
Orb
Orb je 145 km dolga reka v južni Franciji.
Novo!!: Centralni masiv in Orb · Poglej več »
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Novo!!: Centralni masiv in Otonska arhitektura · Poglej več »
Pariška kotlina
Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.
Novo!!: Centralni masiv in Pariška kotlina · Poglej več »
Plateau de Millevaches
Lega planote v Centralnem masivu Plateau de Millevaches (okcitansko Replanat de Miuvachas) je planotast svet v francoski regiji Limousin, del Centralnega masiva.
Novo!!: Centralni masiv in Plateau de Millevaches · Poglej več »
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Novo!!: Centralni masiv in Poitiers · Poglej več »
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.
Novo!!: Centralni masiv in Pont du Gard · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Centralni masiv in Rona · Poglej več »
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Novo!!: Centralni masiv in Rona - Alpe · Poglej več »
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Novo!!: Centralni masiv in Seveni · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Centralni masiv in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Centralni masiv in Srednja Evropa · Poglej več »
Truyère
Truyère (okcitansko Truèire) je reka v južni Franciji, desni pritok Lota.
Novo!!: Centralni masiv in Truyère · Poglej več »
Tulle
Tulle (okcitansko Tula) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Limousin, prefektura departmaja Corrèze.
Novo!!: Centralni masiv in Tulle · Poglej več »
Ussel
Ussel (okcitansko Ussèl) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Limousin, podprefektura departmaja Corrèze.
Novo!!: Centralni masiv in Ussel · Poglej več »
Vézère
Vézère je 192 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok reke Dordogne.
Novo!!: Centralni masiv in Vézère · Poglej več »
Via Podiensis
zgodovinske jakobove poti v Franciji Via Podiensis, francosko la voie du Puy po mestecu Le Puy-en-Velay, iz latinske besede via.
Novo!!: Centralni masiv in Via Podiensis · Poglej več »
Vichy
Zemljevid mesta iz leta 1914 Vichy (okcitansko Vichèi) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier.
Novo!!: Centralni masiv in Vichy · Poglej več »
Zahodne Alpe
Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.
Novo!!: Centralni masiv in Zahodne Alpe · Poglej več »
