Kazalo
97 odnosi: Al-Maghtas, Alişar Hüyük, Araratska planota, Areni, İzmir, Železna doba, Ötzi, Baker, Biblos, Biskaja, Bitola, Bobri (roman), Bratislavski grad, Bribir, Skradin, Carigrad, Ciper, Dalmacija, Džjangdžaj, Šjan, Devetaška jama, Drač, Drulovka, Ekron, Filovci, Galicija (Španija), Gornja Mezopotamija, Grobni pridatek, Hispanija, Hrvaška, Hvarska kultura, Indijska arhitektura, Jordanija, Jordanski arheološki muzej, Josip Korošec, Južna Tirolska, Kanaan, Karkemiš, Kültepe, Kolo z Ljubljanskega barja, Konya, Kourion, Kovinska doba, Krajinski park Goričko, Kultura lijakastih čaš, Kultura trakaste keramike, Languedoc-Roussillon, Lešnica, Ormož, Leto brez poletja, Leventisov mestni muzej Nikozije, Libanon, Lihnid, ... Razširi indeks (47 več) »
Al-Maghtas
Al-Maghtas (arabsko المغطس), kar v arabščini pomeni 'krst' ali 'pomakanje', je arheološko najdišče na seznamu Unescove svetovne dediščine v Jordaniji na vzhodnem bregu reke Jordan, uradno znano kot Baptism Site Bethany Beyond the Jordan (Al Maghtas).
Poglej Bakrena doba in Al-Maghtas
Alişar Hüyük
Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga Alişar Hüyük je bilo starodavno naselje v osrednji Anatoliji v bližini sedanje vasi Alişar v turški provinci Yozgat.
Poglej Bakrena doba in Alişar Hüyük
Araratska planota
Araratska planota (armensko Արարատյան դաշտ, Araratyan dasht) je ena največjih armenskih planot.
Poglej Bakrena doba in Araratska planota
Areni
Areni (armensko: Արենի; prej Arpa) je vas v Armeniji v provinci Vayoc Dzor.
Poglej Bakrena doba in Areni
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Bakrena doba in İzmir
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Bakrena doba in Železna doba
Ötzi
Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.
Poglej Bakrena doba in Ötzi
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Bakrena doba in Baker
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Bakrena doba in Biblos
Biskaja
Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.
Poglej Bakrena doba in Biskaja
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Bakrena doba in Bitola
Bobri (roman)
Bobri je naslov najbolj znanega romana Janeza Jalna.
Poglej Bakrena doba in Bobri (roman)
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Bakrena doba in Bratislavski grad
Bribir, Skradin
Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.
Poglej Bakrena doba in Bribir, Skradin
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bakrena doba in Carigrad
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Bakrena doba in Ciper
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Bakrena doba in Dalmacija
Džjangdžaj, Šjan
Džjangdžaj je arheološko najdišče Banpo faze kulture Jangšao v okrožju Lintong Šjan (Xi'an) v kitajski provinci Šaanši (Shaanxi), kjer so našli najzgodnejše artefakte iz bakrene dobe, datirane 4600-4400 pr.
Poglej Bakrena doba in Džjangdžaj, Šjan
Devetaška jama
Devetaška jama (Devetàškata pešterà) je velika kraška jama v bližini vasi Devetaki v Bolgariji.
Poglej Bakrena doba in Devetaška jama
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Bakrena doba in Drač
Drulovka
Cerkev sv. Mihaela na Drulovki Drulovka je južni del mesta Kranj, leži ob cesti Ljubljana - Kranj na desnem bregu reke Save.
Poglej Bakrena doba in Drulovka
Ekron
Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kot Akkaron, je bi eno od petih mest slavnega filistejskega pentapolisa v jugozahodnem Kanaanu.
Poglej Bakrena doba in Ekron
Filovci
Filovci so gručasto naselje na Ravenskem v Občini Moravske Toplice.
Poglej Bakrena doba in Filovci
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Bakrena doba in Galicija (Španija)
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Bakrena doba in Gornja Mezopotamija
Grobni pridatek
Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.
Poglej Bakrena doba in Grobni pridatek
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Bakrena doba in Hispanija
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Bakrena doba in Hrvaška
Hvarska kultura
Hvarska kultura je poznoneolitska in zgodnjeeneolitska kultura (V./IV. tisočletje pr. n. št., 3900 – 3300 pr. n. št.), ki se pojavlja na vzhodni obali Jadrana in je delno nasledila danilsko.
Poglej Bakrena doba in Hvarska kultura
Indijska arhitektura
Indijska arhitektura je zakoreninjena v zgodovini, kulturi in veri Indije.
Poglej Bakrena doba in Indijska arhitektura
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Bakrena doba in Jordanija
Jordanski arheološki muzej
Jordanski arheološki muzej je v Amanski citadeli v Amanu v Jordaniji.
Poglej Bakrena doba in Jordanski arheološki muzej
Josip Korošec
Josip Korošec, slovenski arheolog in profesor na ljubljanski univerzi, * 13. september 1909, Ljubljana, † 11. marec 1966, Ljubljana.
Poglej Bakrena doba in Josip Korošec
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Bakrena doba in Južna Tirolska
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Bakrena doba in Kanaan
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Bakrena doba in Karkemiš
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Bakrena doba in Kültepe
Kolo z Ljubljanskega barja
Kolo z Ljubljanskega barja je leseno kolo z osjo, ki je bilo najdeno leta 2002 na Ljubljanskem barju ok.
Poglej Bakrena doba in Kolo z Ljubljanskega barja
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Bakrena doba in Konya
Kourion
Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.
Poglej Bakrena doba in Kourion
Kovinska doba
Kovinska doba je čas v prazgodovinskem obdobju, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa.
Poglej Bakrena doba in Kovinska doba
Krajinski park Goričko
Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.
Poglej Bakrena doba in Krajinski park Goričko
Kultura lijakastih čaš
Kultura lijakastih (-vrat-) čaš (nemško Trichter (-rand-) becherkultur) (približno 4300–2800 pred našim štetjem) je bila arheološka kultura v severni osrednji Evropi.
Poglej Bakrena doba in Kultura lijakastih čaš
Kultura trakaste keramike
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Poglej Bakrena doba in Kultura trakaste keramike
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Poglej Bakrena doba in Languedoc-Roussillon
Lešnica, Ormož
Lešnica je obcestno naselje v Občini Ormož.
Poglej Bakrena doba in Lešnica, Ormož
Leto brez poletja
Leto 1816 je znano kot leto brez poletja (tudi »leto revščine«, »poletje, ki to ni bilo«, »zamrznjeno do smrti«), zaradi hudih podnebnih anomalij, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature za med 0,4 °C in 0,7 °C.
Poglej Bakrena doba in Leto brez poletja
Leventisov mestni muzej Nikozije
Leventisov mestni muzej v Nikoziji (grško Λεβέντιο Μουσείο, turško Leventis Müzesi) v Nikoziji na Cipru je dom obsežne zbirke ciprskih del, ki vključujejo arheološke artefakte, kostume, fotografije, srednjeveško keramiko, zemljevide in gravure, dragulje in pohištvo.
Poglej Bakrena doba in Leventisov mestni muzej Nikozije
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Bakrena doba in Libanon
Lihnid
Arheološko najdišče Plaošnik v starem mestnem jedru Ohrida Lihnid (starogrško Λυχνιδός Lychnidós ali Λύχνιδος Lýchnidos; latinsko Lychnidus/Lycnidus/Licnidus) je bilo starodavno mesto ob Ohridskem jezeru.
Poglej Bakrena doba in Lihnid
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Bakrena doba in Ljubljanica
Ložišća
Ložišće je naselje na otoku Braču (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Milna; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Bakrena doba in Ložišća
Malik iz Pomosa
Reprodukcija skulpture Malik iz Pomosa je kamnita prazgodovinska skulptura, najdena v bližini ciprske vasi Pomos.
Poglej Bakrena doba in Malik iz Pomosa
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Bakrena doba in Megalit
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Bakrena doba in Mezopotamija
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Bakrena doba in Mirna
Mirna Peč
Mirna Peč je gručasto naselje na Dolenjskem in sedež Občine Mirna Peč.
Poglej Bakrena doba in Mirna Peč
Moverna vas
Moverna vas je naselje v Občini Semič.
Poglej Bakrena doba in Moverna vas
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Bakrena doba in Murska Sobota
Nacionalni muzej Irana
Nacionalni muzej Irana (perzijsko موزهٔ ملی ایران, Mūze-ye Melli-ye Irān) je muzej v Teheranu, Iran.
Poglej Bakrena doba in Nacionalni muzej Irana
Nefrit
Nefrit je vrsta s kalcijem, magnezijem in železom bogatih amfibolnih mineralov tremolita ali aktinolita, katerih agregati tvorijo tudi eno od oblik azbesta.
Poglej Bakrena doba in Nefrit
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Bakrena doba in Novi Sad
Periodizacija zgodovine
Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.
Poglej Bakrena doba in Periodizacija zgodovine
Pisulj
Pisulj je majhen nenaseljen otoček v Jadranskem morju.
Poglej Bakrena doba in Pisulj
Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Maribor je splošni muzej, ki se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, razstavljanjem in populariziranjem premične kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine na prostoru širše mariborske regije.
Poglej Bakrena doba in Pokrajinski muzej Maribor
Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 110.001 do 120.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Bakrena doba in Pomeni imen asteroidov: 110001–120000
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Bakrena doba in Prazgodovina
Precizijsko litje
Model jabolka v vosku Model jabolka v mavcu Model jabolka v parafinu Izdelovanje modela jabolka Bronasto jabolko Precizijsko litje, imenovano tudi litje s postopkom izgubljenega voska (francosko cire perdue) je postopek, pri katerem je dvojnik kovinske skulpture (pogosto srebro, zlato, medenina ali bron ulit iz izvirne skulpture.
Poglej Bakrena doba in Precizijsko litje
Rifnik (hrib)
Rifnik pri Šentjurju je hrib nad Šentjurjem, ki je bil, zaradi svoje ugodne lege, naseljen že v mlajši kameni dobi.
Poglej Bakrena doba in Rifnik (hrib)
Sardinci
Sardinci.
Poglej Bakrena doba in Sardinci
Sekira
Sekanje lesa s sekiro Švedskem Sekíra je staro in široko razširjeno ročno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol.
Poglej Bakrena doba in Sekira
Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji
Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji.
Poglej Bakrena doba in Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak.
Poglej Bakrena doba in Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart.
Poglej Bakrena doba in Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Poglej Bakrena doba in Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici
Skalna zavetišča Bhimbetka
Skalna zavetišča Bhimbetka so arheološko najdišče v osrednji Indiji, ki zajema obdobje paleolitika in mezolitika ter zgodovinsko obdobje.
Poglej Bakrena doba in Skalna zavetišča Bhimbetka
Skalne poslikave v Val Camonici
Skalne poslikave v Val Camonici so dolini Val Camoca, v pokrajini Brescia v Italiji in predstavljajo največjo zbirko prazgodovinskih petroglifov na svetu.
Poglej Bakrena doba in Skalne poslikave v Val Camonici
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Bakrena doba in Srebro
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Bakrena doba in Staro asirsko cesarstvo
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Bakrena doba in Starodavni Bližnji vzhod
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Bakrena doba in Sumerija
Tall Hujayrat Al-Ghuzlan
Sobe na zahodu, delno pokrite Visoka ometana stena s kamnitim temeljem Tall Hujayrat al Ghuzlan (arabsko تل حجيرة الغزلان Tall Hudschairat al-Ghuzlan, DMG Tall Ḥuǧairat al-Ġuzlān, približno 'vas Gazel') v Wadi Araba je arheološko najdišče na jugu Jordanije blizu Akabe.
Poglej Bakrena doba in Tall Hujayrat Al-Ghuzlan
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Bakrena doba in Tarz
Tell Šejk Hamad
Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.
Poglej Bakrena doba in Tell Šejk Hamad
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Bakrena doba in Tell Brak
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Bakrena doba in Tempelj
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Bakrena doba in Tesalija
Tolos
Tolos nuragi od znotraj Tolos (grško ἡ θόλος, množina tholoi) je bila v grško-rimski antiki prvotno sveta rotunda s peristazo (arkadami) ali brez nje.
Poglej Bakrena doba in Tolos
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Bakrena doba in Trgovska pot
Ubaidsko obdobje
Ubaidsko obdobje je prazgodovinsko obdobje v Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6500 do 3800 pr.
Poglej Bakrena doba in Ubaidsko obdobje
Unescova dediščina v Indiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Poglej Bakrena doba in Unescova dediščina v Indiji
Vinčanska kultura
Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.
Poglej Bakrena doba in Vinčanska kultura
Vučedolska kultura
Razširjenost Vučedolske kulture Vučedolska kultura je razcvetela med leti 3000 in 2200 pr.
Poglej Bakrena doba in Vučedolska kultura
Walter Schmid
Walter Schmid (tudi Franc Šmid), slovenski arheolog, * 18. januar 1875, Kranj, † 24. marec 1951, Gradec.
Poglej Bakrena doba in Walter Schmid
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Bakrena doba in Zgodovina Slovenije
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bakrena doba in 1991
20. stoletje pr. n. št.
Dvajseto stoletje pr.
Poglej Bakrena doba in 20. stoletje pr. n. št.