Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število

Seznam fizikalnih vsebin vs. Stefanovo število

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.

Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število

Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Brezrazsežna količina, Faza snovi, Fazni prehod, Gostota energijskega toka, Izparevanje, Jakobovo število, Jožef Stefan, Johannes Stark, Kondenzacija, Kondukcija, Led, Obzornik za matematiko in fiziko, Specifična toplota, Stacionarno stanje, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova konstanta, Stefanova naloga, Tališče, Talilna toplota, Taljenje, Temperatura, Termodinamika, Tlak, Toplotna prevodnost, Voda.

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Brezrazsežna količina in Stefanovo število · Poglej več »

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Faza snovi in Seznam fizikalnih vsebin · Faza snovi in Stefanovo število · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Fazni prehod in Stefanovo število · Poglej več »

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Gostota energijskega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota energijskega toka in Stefanovo število · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Izparevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Izparevanje in Stefanovo število · Poglej več »

Jakobovo število

Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.

Jakobovo število in Seznam fizikalnih vsebin · Jakobovo število in Stefanovo število · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin · Jožef Stefan in Stefanovo število · Poglej več »

Johannes Stark

Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.

Johannes Stark in Seznam fizikalnih vsebin · Johannes Stark in Stefanovo število · Poglej več »

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Kondenzacija in Seznam fizikalnih vsebin · Kondenzacija in Stefanovo število · Poglej več »

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Kondukcija in Seznam fizikalnih vsebin · Kondukcija in Stefanovo število · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Led in Seznam fizikalnih vsebin · Led in Stefanovo število · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin · Obzornik za matematiko in fiziko in Stefanovo število · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota · Specifična toplota in Stefanovo število · Poglej več »

Stacionarno stanje

Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.

Seznam fizikalnih vsebin in Stacionarno stanje · Stacionarno stanje in Stefanovo število · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon · Stefan-Boltzmannov zakon in Stefanovo število · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova konstanta · Stefanova konstanta in Stefanovo število · Poglej več »

Stefanova naloga

difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.

Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova naloga · Stefanova naloga in Stefanovo število · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Stefanovo število in Tališče · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Talilna toplota · Stefanovo število in Talilna toplota · Poglej več »

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Stefanovo število in Taljenje · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Stefanovo število in Temperatura · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Stefanovo število in Termodinamika · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Stefanovo število in Tlak · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Stefanovo število in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Stefanovo število in Voda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število

Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Stefanovo število 29. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 1.10% = 25 / (2237 + 29).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: