Podobnosti med Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez
Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Brandenburg (volilna kneževina), Karel IV. Luksemburški, Köln, Mainz, Palatinat, Regensburg, Rudolf I. Habsburški, Saška (volilna kneževina), Sveto rimsko cesarstvo, Trier.
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Ludvik IV. Wittelsbaški · Brandenburg (volilna kneževina) in Volilni knez ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Ludvik IV. Wittelsbaški · Karel IV. Luksemburški in Volilni knez ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Ludvik IV. Wittelsbaški · Köln in Volilni knez ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Mainz · Mainz in Volilni knez ·
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat · Palatinat in Volilni knez ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Regensburg · Regensburg in Volilni knez ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Volilni knez ·
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Saška (volilna kneževina) · Saška (volilna kneževina) in Volilni knez ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo · Sveto rimsko cesarstvo in Volilni knez ·
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez
Primerjava med Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez
Ludvik IV. Wittelsbaški 81 odnose, medtem ko je Volilni knez 24. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 9.52% = 10 / (81 + 24).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: