Podobnosti med Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo
Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachen, Albreht I. Habsburški, Avignon, Švica, Brandenburg (volilna kneževina), Danska, Dunaj, Fevd, Filip IV. Francoski, Frankfurt ob Majni, Friderik II. Hohenstaufen, Gvelfi in gibelini, Habsburžani, Henrik VII. Luksemburški, Karel IV. Luksemburški, Katolištvo, Köln, Koroška (vojvodina), Madžari, Mainz, München, Milano, Moravska, Nürnberg, Palatinat, Papež Klemen V., Regensburg, Rim, Rudolf I. Habsburški, Saška (volilna kneževina), ..., Speyer, Strasbourg, Tevtonski viteški red, Trier, Verona, Vojvodina Bavarska, Volilni knez, Wittelsbachi. Razširi indeks (8 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Aachen in Ludvik IV. Wittelsbaški · Aachen in Sveto rimsko cesarstvo ·
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Albreht I. Habsburški in Ludvik IV. Wittelsbaški · Albreht I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Avignon in Ludvik IV. Wittelsbaški · Avignon in Sveto rimsko cesarstvo ·
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Ludvik IV. Wittelsbaški · Švica in Sveto rimsko cesarstvo ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Ludvik IV. Wittelsbaški · Brandenburg (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo ·
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Danska in Ludvik IV. Wittelsbaški · Danska in Sveto rimsko cesarstvo ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Dunaj in Ludvik IV. Wittelsbaški · Dunaj in Sveto rimsko cesarstvo ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Fevd in Ludvik IV. Wittelsbaški · Fevd in Sveto rimsko cesarstvo ·
Filip IV. Francoski
Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.
Filip IV. Francoski in Ludvik IV. Wittelsbaški · Filip IV. Francoski in Sveto rimsko cesarstvo ·
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Frankfurt ob Majni in Ludvik IV. Wittelsbaški · Frankfurt ob Majni in Sveto rimsko cesarstvo ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Ludvik IV. Wittelsbaški · Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo ·
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Gvelfi in gibelini in Ludvik IV. Wittelsbaški · Gvelfi in gibelini in Sveto rimsko cesarstvo ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Habsburžani in Ludvik IV. Wittelsbaški · Habsburžani in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Henrik VII. Luksemburški in Ludvik IV. Wittelsbaški · Henrik VII. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Ludvik IV. Wittelsbaški · Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Katolištvo in Ludvik IV. Wittelsbaški · Katolištvo in Sveto rimsko cesarstvo ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Ludvik IV. Wittelsbaški · Köln in Sveto rimsko cesarstvo ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Koroška (vojvodina) in Ludvik IV. Wittelsbaški · Koroška (vojvodina) in Sveto rimsko cesarstvo ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Madžari · Madžari in Sveto rimsko cesarstvo ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Mainz · Mainz in Sveto rimsko cesarstvo ·
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Ludvik IV. Wittelsbaški in München · München in Sveto rimsko cesarstvo ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Milano · Milano in Sveto rimsko cesarstvo ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Ludvik IV. Wittelsbaški in Moravska · Moravska in Sveto rimsko cesarstvo ·
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Nürnberg · Nürnberg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat · Palatinat in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Klemen V. · Papež Klemen V. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Regensburg · Regensburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Rim · Rim in Sveto rimsko cesarstvo ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Saška (volilna kneževina) · Saška (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo ·
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Speyer · Speyer in Sveto rimsko cesarstvo ·
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Strasbourg · Strasbourg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Tevtonski viteški red · Sveto rimsko cesarstvo in Tevtonski viteški red ·
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Trier · Sveto rimsko cesarstvo in Trier ·
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Verona · Sveto rimsko cesarstvo in Verona ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Bavarska · Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez · Sveto rimsko cesarstvo in Volilni knez ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Wittelsbachi · Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo
Primerjava med Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo
Ludvik IV. Wittelsbaški 81 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 9.36% = 38 / (81 + 325).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: