Podobnosti med Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat
Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachen, Brandenburg (volilna kneževina), Friderik II. Hohenstaufen, Karel IV. Luksemburški, Köln, Koroška (vojvodina), Mainz, München, Pavia, Regensburg, Saška (volilna kneževina), Speyer, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Bavarska, Volilna kneževina, Volilni knez, Wittelsbachi.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Aachen in Ludvik IV. Wittelsbaški · Aachen in Palatinat ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Ludvik IV. Wittelsbaški · Brandenburg (volilna kneževina) in Palatinat ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Ludvik IV. Wittelsbaški · Friderik II. Hohenstaufen in Palatinat ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Ludvik IV. Wittelsbaški · Karel IV. Luksemburški in Palatinat ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Ludvik IV. Wittelsbaški · Köln in Palatinat ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Koroška (vojvodina) in Ludvik IV. Wittelsbaški · Koroška (vojvodina) in Palatinat ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Mainz · Mainz in Palatinat ·
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Ludvik IV. Wittelsbaški in München · München in Palatinat ·
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Pavia · Palatinat in Pavia ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Regensburg · Palatinat in Regensburg ·
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Saška (volilna kneževina) · Palatinat in Saška (volilna kneževina) ·
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Speyer · Palatinat in Speyer ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo · Palatinat in Sveto rimsko cesarstvo ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Bavarska · Palatinat in Vojvodina Bavarska ·
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilna kneževina · Palatinat in Volilna kneževina ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez · Palatinat in Volilni knez ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Wittelsbachi · Palatinat in Wittelsbachi ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat
Primerjava med Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat
Ludvik IV. Wittelsbaški 81 odnose, medtem ko je Palatinat 77. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 10.76% = 17 / (81 + 77).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: