Kazalo
51 odnosi: Agresivnost, Altruizem, Asertivnost, Brezposelnost, Delo, Deloholizem, Duševna motnja, Ekstravertnost in introvertnost, Empatija, Glavobol, Hipoteza, Izgorelost, Izobraževanje, Izolacija, Jeza, Komuniciranje, Komunikacija na delovnem mestu, Kovčing, Ločitev, Lokus kontrole, Melanholija, Motivacija, Myers-Briggs indikator tipov, Narcizem, Nevroticizem, Norma, Odprtost, Perfekcionizem, Preventiva, Psihosomatika, Psihoterapija, Psihoticizem, Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, Samopodoba, Samoučinkovitost, Shizofrenija, Simptom, Spanje, Sprejemljivost, Stres, Tesnoba, Timsko delo, Utrujenost, Velikih pet faktorjev osebnosti, Vestnost, Vodenje, Vrednota, Vzgoja, Zabava, Zadovoljstvo zaposlenih, ... Razširi indeks (1 več) »
Agresivnost
Kitajskem Agresivnost je širši psihološki pojem, ki opredeljuje komponento posameznikove osebnosti.
Poglej Deloholizem in Agresivnost
Altruizem
Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.
Poglej Deloholizem in Altruizem
Asertivnost
Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo našega sogovornika.
Poglej Deloholizem in Asertivnost
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Poglej Deloholizem in Brezposelnost
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Deloholizem in Delo
Deloholizem
Deloholizem je opredeljen kot obsedenost z delom, nagnjenost k pretiranemu delu ali delovno prisilo.
Poglej Deloholizem in Deloholizem
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Deloholizem in Duševna motnja
Ekstravertnost in introvertnost
Ekstravertnost in introvertnost sta osebnostni lastnosti.
Poglej Deloholizem in Ekstravertnost in introvertnost
Empatija
Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive, ki je tudi združljiva s teorijo uma.
Poglej Deloholizem in Empatija
Glavobol
Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.
Poglej Deloholizem in Glavobol
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Deloholizem in Hipoteza
Izgorelost
Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.
Poglej Deloholizem in Izgorelost
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Deloholizem in Izobraževanje
Izolacija
Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles.
Poglej Deloholizem in Izolacija
Jeza
Jeza je eno izmed osnovnih in enostavnih čustev.
Poglej Deloholizem in Jeza
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Deloholizem in Komuniciranje
Komunikacija na delovnem mestu
Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (communis) in pomeni »deliti«.
Poglej Deloholizem in Komunikacija na delovnem mestu
Kovčing
Kovčing ali metoda individualnega usmerjanja je sodelovalen, k rešitvam in rezultatom usmerjen sistematičen proces, v katerem usmerjevalec (kovč) klienta spodbuja k pridobivanju izkušenj, samostojnemu učenju in osebnostni rasti.
Poglej Deloholizem in Kovčing
Ločitev
Ločitev je prekinitev/razveza zakonske zveze, prekinitev/preureditev zakonskih dolžnosti in odgovornosti.
Poglej Deloholizem in Ločitev
Lokus kontrole
Lokus kontrole (tudi mesto nadzora) je psihološki termin, ki se nanaša na prepričanje osebe o tem, kaj povzroča dogodke v njihovem življenju.
Poglej Deloholizem in Lokus kontrole
Melanholija
Albrecht Dürer, ''Melancholia I'' Melanholíja (grško: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz.
Poglej Deloholizem in Melanholija
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Deloholizem in Motivacija
Myers-Briggs indikator tipov
Myers-Briggs indikator tipov (MBTI) je psihometrični vprašalnik oblikovan za merjenje človeških psiholoških preferenc glede doživljanja sveta in odločanja.
Poglej Deloholizem in Myers-Briggs indikator tipov
Narcizem
Narcizem je izraz, ki izvira iz grške mitologije.
Poglej Deloholizem in Narcizem
Nevroticizem
Nevroticizem (tudi čustvena nestabilnost) je druga temeljna dimenzija osebnosti, ki je prisotna pri vseh pomembnih modelih osebnostne strukture in je nedvomno univerzalna.
Poglej Deloholizem in Nevroticizem
Norma
Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.
Poglej Deloholizem in Norma
Odprtost
Odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) je osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj.
Poglej Deloholizem in Odprtost
Perfekcionizem
Perfekcionizem je v psihologiji osebnostna lastnost, za katero je značilna težnja k popolnosti.
Poglej Deloholizem in Perfekcionizem
Preventiva
Beseda preventiva izhaja iz latinske besede praevenire (prea - preden in venire – pride).
Poglej Deloholizem in Preventiva
Psihosomatika
Psihosomatika je mejno raziskovalno in terapevtsko področje psihologije/psihiatrije in somatičnih medicinskih vej, zlasti interne medicine; obravnava predvsem takšne motnje, ki se pojmujejo kot posledica aktualnih ali preteklih emocionalnih konfliktov: ~ obstipacije, ~ omedlevice...
Poglej Deloholizem in Psihosomatika
Psihoterapija
Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.
Poglej Deloholizem in Psihoterapija
Psihoticizem
Eysenckova teorija osebnosti opredeljuje psihoticizem (P), poleg nevroticizma in ekstravertnosti, kot tretjo dimenzijo osebnosti.
Poglej Deloholizem in Psihoticizem
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je koncept, ki vključuje ustrezno postavljanje prioritet med delom (kariero, službo) in življenjskim stilom (zdravje, družina, ugodje, osebnosten razvoj).
Poglej Deloholizem in Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Samopodoba
Samopodoba je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi.
Poglej Deloholizem in Samopodoba
Samoučinkovitost
Samoučinkovitost je psihološki konstrukt, ki predstavlja prepričanja posameznikov o njihovih lastnih sposobnostih izvajanja nadzora nad osebnim delovanjem, delovanjem v njihovi okolici in dogodki, ki vplivajo na njihovo življenje.
Poglej Deloholizem in Samoučinkovitost
Shizofrenija
Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.
Poglej Deloholizem in Shizofrenija
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Deloholizem in Simptom
Spanje
Spánje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana.
Poglej Deloholizem in Spanje
Sprejemljivost
Sprejemljivost je osebnostna lastnost, z izrazom opisujemo individualne razlike v prijetnosti, prijaznosti in ujemanju v odnosih z drugimi.
Poglej Deloholizem in Sprejemljivost
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Deloholizem in Stres
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Deloholizem in Tesnoba
Timsko delo
Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.
Poglej Deloholizem in Timsko delo
Utrujenost
Utrujenost je zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa, zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve ali zaradi bolezni.
Poglej Deloholizem in Utrujenost
Velikih pet faktorjev osebnosti
Velikih pet faktorjev osebnosti (angleško Big Five) je najpopularnejši dimenzionalni model osebnosti.
Poglej Deloholizem in Velikih pet faktorjev osebnosti
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Deloholizem in Vestnost
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Deloholizem in Vodenje
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Deloholizem in Vrednota
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Deloholizem in Vzgoja
Zabava
Zabáva je zelo širok pojem, ki vključuje različne zabavne dejavnosti.
Poglej Deloholizem in Zabava
Zadovoljstvo zaposlenih
Zadovoljstvo zaposlenih definiramo kot izrazito pozitivno emocionalno stanje posameznika.
Poglej Deloholizem in Zadovoljstvo zaposlenih
Zasvojenost
Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.
Poglej Deloholizem in Zasvojenost
Prav tako znan kot Deloholik.