Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin
Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin še 49 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksander Veliki, Anschluss, Antisemitizem, Armada, Avstrija, Avstro-Ogrska, Benito Mussolini, Bitka za Stalingrad, Cerkev (organizacija), Diktator, Diktatura, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Fašizem, Führer, Franklin Delano Roosevelt, Hegemonija, Heinrich Himmler, Hladna vojna, Holokavst, Kapitulacija, Karl Dönitz, Komunizem, Koncentracijsko taborišče, Kristalna noč, Kurt von Schleicher, Ločitev oblasti, Münchenski sporazum, Nacionalizem, Nacionalsocializem, ..., NATO, Neville Chamberlain, Olimpijske igre, Pacifizem, Parlamentarni sistem, Paul von Hindenburg, Philippe Pétain, Predsednik, Predsednik vlade, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Reichstag, Sile osi, Sturmabteilung, Tretji rajh, Velika gospodarska kriza, Versajska mirovna pogodba, Vlada, Weimarska republika. Razširi indeks (19 več) »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Adolf Hitler in Aleksander Veliki · Aleksander Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Adolf Hitler in Anschluss · Anschluss in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Adolf Hitler in Antisemitizem · Antisemitizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Armada
Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.
Adolf Hitler in Armada · Armada in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Adolf Hitler in Avstrija · Avstrija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Adolf Hitler in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Adolf Hitler in Benito Mussolini · Benito Mussolini in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Bitka za Stalingrad
Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.
Adolf Hitler in Bitka za Stalingrad · Bitka za Stalingrad in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Adolf Hitler in Cerkev (organizacija) · Cerkev (organizacija) in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Adolf Hitler in Diktator · Diktator in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Adolf Hitler in Diktatura · Diktatura in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Adolf Hitler in Društvo narodov · Društvo narodov in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Adolf Hitler in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Adolf Hitler in Fašizem · Fašizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Führer
Naziv je nosil Adolf Hitler Führer (polni nemški naziv der Führer; slovensko vodja, firer) je naziv, ki ga je imel Adolf Hitler v času tretjega rajha.
Adolf Hitler in Führer · Führer in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Adolf Hitler in Franklin Delano Roosevelt · Franklin Delano Roosevelt in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Hegemonija
Hegemonija ali nadvlada, prevlada, je političen, kulturni ali ekonomski vpliv ali dominacija enega naroda, družbe ali skupine nad drugim.
Adolf Hitler in Hegemonija · Hegemonija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Heinrich Himmler
Heinrich Luitpold Himmler, nemški nacistični častnik in poslovnež, * 7. oktober 1900, München, † 23. maj 1945, Lüneburg.
Adolf Hitler in Heinrich Himmler · Heinrich Himmler in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Adolf Hitler in Hladna vojna · Hladna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Adolf Hitler in Holokavst · Holokavst in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Adolf Hitler in Kapitulacija · Kapitulacija in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Adolf Hitler in Karl Dönitz · Karl Dönitz in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Adolf Hitler in Komunizem · Komunizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Adolf Hitler in Koncentracijsko taborišče · Koncentracijsko taborišče in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Adolf Hitler in Kristalna noč · Kristalna noč in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Kurt von Schleicher
Kurt Ferdinand Friedrich Hermann von Schleicher, nemški general in politik,* 7. april 1882, Brandenburg an der Havel, Nemčija, † 30. junij 1934, Brandenburg an der Havel, Nemčija.
Adolf Hitler in Kurt von Schleicher · Kurt von Schleicher in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Ločitev oblasti
Ločitev oblasti ali delitev oblasti je izraz, ki se v demokratičnih državah uporablja za razpršitev moči med različnimi akterji v državi.
Adolf Hitler in Ločitev oblasti · Ločitev oblasti in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Münchenski sporazum
Ciano pred podpisom sporazuma. Münchenski sporazum je bil dogovor med vojaškimi silami Evrope, podpisan v noči z 29.
Adolf Hitler in Münchenski sporazum · Münchenski sporazum in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Adolf Hitler in Nacionalizem · Nacionalizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Adolf Hitler in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Adolf Hitler in NATO · NATO in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Neville Chamberlain
Neville Chamberlain, rojen kot Arthur Neville Chamberlain, britanski konzervativni politik, * 18. marec 1869, Edgbaston, Birmingham, Anglija, † 9. november 1940, Heckfield, Hampshire, Anglija.
Adolf Hitler in Neville Chamberlain · Neville Chamberlain in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Adolf Hitler in Olimpijske igre · Olimpijske igre in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Pacifizem
Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.
Adolf Hitler in Pacifizem · Pacifizem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Adolf Hitler in Parlamentarni sistem · Parlamentarni sistem in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Adolf Hitler in Paul von Hindenburg · Paul von Hindenburg in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Adolf Hitler in Philippe Pétain · Philippe Pétain in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Adolf Hitler in Predsednik · Predsednik in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Adolf Hitler in Predsednik vlade · Predsednik vlade in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Adolf Hitler in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Adolf Hitler in Rdeča armada · Rdeča armada in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Adolf Hitler in Reichstag · Reichstag in Seznam zgodovinskih vsebin ·
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Adolf Hitler in Sile osi · Seznam zgodovinskih vsebin in Sile osi ·
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Adolf Hitler in Sturmabteilung · Seznam zgodovinskih vsebin in Sturmabteilung ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Adolf Hitler in Tretji rajh · Seznam zgodovinskih vsebin in Tretji rajh ·
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Adolf Hitler in Velika gospodarska kriza · Seznam zgodovinskih vsebin in Velika gospodarska kriza ·
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Adolf Hitler in Versajska mirovna pogodba · Seznam zgodovinskih vsebin in Versajska mirovna pogodba ·
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Adolf Hitler in Vlada · Seznam zgodovinskih vsebin in Vlada ·
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Adolf Hitler in Weimarska republika · Seznam zgodovinskih vsebin in Weimarska republika ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin
Primerjava med Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin
Adolf Hitler 158 odnose, medtem ko je Seznam zgodovinskih vsebin 1505. Saj imajo skupno 49, indeks Jaccard je 2.95% = 49 / (158 + 1505).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Adolf Hitler in Seznam zgodovinskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
