Kazalo
29 odnosi: Benzen, Clausius-Clapeyronova enačba, Entropija (razločitev), Etanojska kislina, Fazni diagram, Fenol, Grščina, Ionska vez, Izparilna toplota, Kemijski potencial, Koligativne lastnosti raztopin, Latinščina, Molalna koncentracija, Molska masa, Naftalen, Natrijev klorid, Ogljikov disulfid, Ogljikov tetraklorid, Parni tlak, Raoultov zakon, Raztopina, Sladkor, Splošna plinska konstanta, Temperatura, Termodinamika, Topilo, Voda, Vrelišče, Znižanje tališča.
- Fizikalna kemija
- Kemijske lastnosti
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Zvišanje vrelišča in Benzen
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Zvišanje vrelišča in Clausius-Clapeyronova enačba
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Zvišanje vrelišča in Entropija (razločitev)
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Poglej Zvišanje vrelišča in Etanojska kislina
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Zvišanje vrelišča in Fazni diagram
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Poglej Zvišanje vrelišča in Fenol
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Zvišanje vrelišča in Grščina
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Zvišanje vrelišča in Ionska vez
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Zvišanje vrelišča in Izparilna toplota
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Poglej Zvišanje vrelišča in Kemijski potencial
Koligativne lastnosti raztopin
Koligativne lastnosti raztopin so tiste lastnosti raztopin, ki so odvisne samo od razmerja števila delcev topljenca in topila in neodvisne od vrste prisotnih delcev.
Poglej Zvišanje vrelišča in Koligativne lastnosti raztopin
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Zvišanje vrelišča in Latinščina
Molalna koncentracija
Molalna koncentracija ali molalnost predstavlja koncentracijo topljenca, raztopljenega v določeni masi topila (ne raztopine!).
Poglej Zvišanje vrelišča in Molalna koncentracija
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Zvišanje vrelišča in Molska masa
Naftalen
| Section3.
Poglej Zvišanje vrelišča in Naftalen
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Poglej Zvišanje vrelišča in Natrijev klorid
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Zvišanje vrelišča in Ogljikov disulfid
Ogljikov tetraklorid
Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.
Poglej Zvišanje vrelišča in Ogljikov tetraklorid
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Poglej Zvišanje vrelišča in Parni tlak
Raoultov zakon
Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča.
Poglej Zvišanje vrelišča in Raoultov zakon
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Zvišanje vrelišča in Raztopina
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Zvišanje vrelišča in Sladkor
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Zvišanje vrelišča in Splošna plinska konstanta
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Zvišanje vrelišča in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Zvišanje vrelišča in Termodinamika
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Zvišanje vrelišča in Topilo
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Zvišanje vrelišča in Voda
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Zvišanje vrelišča in Vrelišče
Znižanje tališča
Znižanje tališča ΔT na p T diagramu: parni tlak raztopine (p) je nižji od parnega tlaka čistega topila (p0), zato se tališče topila (T0) pomakne v levo (TF), se pravi da se zniža Znižanje tališča ali znižanje zmrzišča je pojav, da imajo raztopine nižje tališče kot čista topila.
Poglej Zvišanje vrelišča in Znižanje tališča