Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina Prekmurja

Index Zgodovina Prekmurja

Zgodovina Prekmurja govori o zgodovini Prekmurja Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali in bili pod močnim vplivom madžaronizacije ter delovnega izkoriščanja, ki so jima bili izpostavljeni v ogrski polovici Avstro-Ogrske.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Avstro-Ogrska, Železna županija, Belmura, Dualizem, Ferdo Godina, Franc Ivanoci, Jožef Klekl (starejši), Judje, Kalvinizem, Komitat, Luteranstvo, Madžari, Madžarska, Mohorjeva družba, Mura, Murska republika, Prekmurci, Prekmurje, Prekmursko narečje, Proletariat, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Slovenska krajina (Ogrska), Tišina, Tišina, Zala (županija), Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, 1848, 1897, 19. stoletje, 1907, 20. stoletje.

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Avstro-Ogrska

Železna županija

Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Železna županija

Belmura

Belmura (Notranja Murska pokrajina) zgodovinski kraj pri Muri v srednjem veku, obenem zgodovinsko ime Murske Sobote.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Belmura

Dualizem

Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Dualizem

Ferdo Godina

Ferdo Godina (roj. Godina Nándor), slovenski književnik in urednik, * 17. oktober 1912, Dolnja Bistrica, † 14. julij 1994, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Ferdo Godina

Franc Ivanoci

Franc (Kodila) Ivanoci ali Ferenc Ivanoci ali Franc Ivanocy (tudi Franc Ivanóczy, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 25. avgust 1857, Ivanovci; † 29. avgust 1913, Tišina.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Franc Ivanoci

Jožef Klekl (starejši)

Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl, slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Jožef Klekl (starejši)

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Judje

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Kalvinizem

Komitat

Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Komitat

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Luteranstvo

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Madžari

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Madžarska

Mohorjeva družba

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Mohorjeva družba

Mura

Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Mura

Murska republika

Murska republika (prekmursko: Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) je naziv za zatrto republiko, ki je obstajala na ozemlju Prekmurja in je temeljila na idejah enakopravnosti, demokracije in razdelitve zemlje vaščanom po vzoru oktobrske revolucije v Rusiji.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Murska republika

Prekmurci

Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Prekmurci

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Prekmurje

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Prekmursko narečje

Proletariat

Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Proletariat

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Protestantizem

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Prva svetovna vojna

Slovenska krajina (Ogrska)

Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Slovenska krajina (Ogrska)

Tišina, Tišina

Tišina je naselje v istoimenski Občini Tišina.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Tišina, Tišina

Zala (županija)

Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Zala (županija)

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni

Murski Soboti 18. avgusta 1929 Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo na 17. avgust, dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom.

Poglej Zgodovina Prekmurja in Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina Prekmurja in 1848

1897

1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina Prekmurja in 1897

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Zgodovina Prekmurja in 19. stoletje

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Prekmurja in 1907

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Poglej Zgodovina Prekmurja in 20. stoletje