Zakaj sploh kaj obstaja

accessdate.

Kazalo

10 odnosi: Absolut, Antropično načelo, Bog, Gottfried Wilhelm Leibniz, Ludwig Wittgenstein, Martin Heidegger, Metafizika, Nič, Prapok, Vesolje.

Absolut

Absolut je filozofski pojem, ki ponazarja nekaj, kar je neodvisno od vsega drugega, popolno, nepogojeno ali nespremenljivo.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Absolut

Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Antropično načelo

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Bog

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Gottfried Wilhelm Leibniz

Ludwig Wittgenstein

Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Ludwig Wittgenstein

Martin Heidegger

Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Martin Heidegger

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Metafizika

Nič

Nič je ime (glavni števnik) za število 0.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Nič

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Prapok

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Zakaj sploh kaj obstaja in Vesolje

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti