Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Võrtsjärv

Index Võrtsjärv

Võrtsjärv (Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².

Kazalo

  1. 19 odnosi: Škotska, Čudsko jezero, Baltsko morje, Devon, Emajõgi, Erozija, Estonija, Evtrofikacija, Fosfor, Fosil, Holocen, Klif, Latvija, Ledena doba, Ledenik, Mokrišče, Naravni rezervat, Naravni rezervat Alam-Pedja, Nitrat.

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Poglej Võrtsjärv in Škotska

Čudsko jezero

Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.

Poglej Võrtsjärv in Čudsko jezero

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Võrtsjärv in Baltsko morje

Devon

Devon je lahko.

Poglej Võrtsjärv in Devon

Emajõgi

Emajõgi (estonsko; nemško Embach; rusko Эмайыги) je reka v Estoniji, ki teče od jezera Võrtsjärv skozi okrožje Tartu do jezera Peipsi in v dolžini 10 km prečka mesto Tartu.

Poglej Võrtsjärv in Emajõgi

Erozija

Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.

Poglej Võrtsjärv in Erozija

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Poglej Võrtsjärv in Estonija

Evtrofikacija

Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.

Poglej Võrtsjärv in Evtrofikacija

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Võrtsjärv in Fosfor

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Võrtsjärv in Fosil

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.

Poglej Võrtsjärv in Holocen

Klif

Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.

Poglej Võrtsjärv in Klif

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Võrtsjärv in Latvija

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

Poglej Võrtsjärv in Ledena doba

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Poglej Võrtsjärv in Ledenik

Mokrišče

Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Poglej Võrtsjärv in Mokrišče

Naravni rezervat

Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.

Poglej Võrtsjärv in Naravni rezervat

Naravni rezervat Alam-Pedja

Naravni rezervat Alam-Pedja (estonsko Alam-Pedja looduskaitseala) je največji naravni rezervat v Estoniji.

Poglej Võrtsjärv in Naravni rezervat Alam-Pedja

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.

Poglej Võrtsjärv in Nitrat

Prav tako znan kot Jezero Võrtsjärv, Wirzsee.