Kazalo
19 odnosi: Škotska, Čudsko jezero, Baltsko morje, Devon, Emajõgi, Erozija, Estonija, Evtrofikacija, Fosfor, Fosil, Holocen, Klif, Latvija, Ledena doba, Ledenik, Mokrišče, Naravni rezervat, Naravni rezervat Alam-Pedja, Nitrat.
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Võrtsjärv in Škotska
Čudsko jezero
Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.
Poglej Võrtsjärv in Čudsko jezero
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Võrtsjärv in Baltsko morje
Devon
Devon je lahko.
Poglej Võrtsjärv in Devon
Emajõgi
Emajõgi (estonsko; nemško Embach; rusko Эмайыги) je reka v Estoniji, ki teče od jezera Võrtsjärv skozi okrožje Tartu do jezera Peipsi in v dolžini 10 km prečka mesto Tartu.
Poglej Võrtsjärv in Emajõgi
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Võrtsjärv in Erozija
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Võrtsjärv in Estonija
Evtrofikacija
Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.
Poglej Võrtsjärv in Evtrofikacija
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Võrtsjärv in Fosfor
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Võrtsjärv in Fosil
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Võrtsjärv in Holocen
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Võrtsjärv in Klif
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Võrtsjärv in Latvija
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Võrtsjärv in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Võrtsjärv in Ledenik
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Võrtsjärv in Mokrišče
Naravni rezervat
Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Poglej Võrtsjärv in Naravni rezervat
Naravni rezervat Alam-Pedja
Naravni rezervat Alam-Pedja (estonsko Alam-Pedja looduskaitseala) je največji naravni rezervat v Estoniji.
Poglej Võrtsjärv in Naravni rezervat Alam-Pedja
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Võrtsjärv in Nitrat
Prav tako znan kot Jezero Võrtsjärv, Wirzsee.