Hitreje kot brskalnik!
12 odnosi: Albert Medved, Askanijci, Boleslav I. Poljski, Hamburg, Henrik Lev, Kalbidi, Laba, Mješko I., Nemška vzhodna kolonizacija, Niklot, Obodriti, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov.
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Albert Medved · Poglej več »
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Askanijci · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Hamburg · Poglej več »
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Henrik Lev · Poglej več »
Kalbidi
Italija leta 1000 Kalbidi (angleško: Kalbids, italijansko: Kalbiti) so bili muslimanska vladarska dinastija, ki je vladala na Siciliji od leta 948 do 1053.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Kalbidi · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Laba · Poglej več »
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Mješko I. · Poglej več »
Nemška vzhodna kolonizacija
Razvoj in spremembe nemškega govornega območja med letoma 700 in 1950 Nemška vzhodna kolonizacija je bila dolgotrajen proces srednjeveške migracije nemških, nizozemskih in flamskih naseljencev iz zahodnih in osrednjih pokrajin Svetega rimskega cesarstva v njegove obmejne, redkeje naseljene pokrajine na vzhodu in jugu.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Nemška vzhodna kolonizacija · Poglej več »
Niklot
Niklot je bil zadnji poganski knez slovanskih Obodritov, * okoli 1090, † avgust 1160.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Niklot · Poglej več »
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Obodriti · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Novo!!: Vstaja polabskih Slovanov leta 983 in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »
