Kazalo
87 odnosi: Avstrija, Španija, Baltske države, Carigrad, Cerkveni red, Egipt, Evropa, Francija, Herezija, Insignija, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Katari, Križarske vojne, Languedoc, Legenda, Litva, Lombardija, Madžarska, Malteški viteški red, Mavri, Mošeja, Muslimani, Nadškof, Papež, Papež Pashal II., Patriarh, Poganstvo, Portugalska, Prusija, Prva križarska vojna, Rekonkvista, Romanje, Saraceni, Sveta dežela, Templjarji, Tevtonski viteški red, Tretja križarska vojna, Troyes, Turki, Valencija, Viljem iz Tira, 1070, 1113, 1119, 1121, 1123, 1128, 1129, 1136, ... Razširi indeks (37 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Vojaški red in Avstrija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Vojaški red in Španija
Baltske države
Lega Baltskih držav v Evropi Baltske države je skupen naziv za tri evropske države, ki ležijo ob Baltskem morju: Litvo, Latvijo in Estonijo.
Poglej Vojaški red in Baltske države
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Vojaški red in Carigrad
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Vojaški red in Cerkveni red
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Vojaški red in Egipt
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Vojaški red in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Vojaški red in Francija
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Vojaški red in Herezija
Insignija
Insignije (-nij, ž mn., latinsko insignia) so skupek znamenj oz.
Poglej Vojaški red in Insignija
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Vojaški red in Jeruzalem
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Vojaški red in Jeruzalemsko kraljestvo
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Vojaški red in Katari
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Vojaški red in Križarske vojne
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Vojaški red in Languedoc
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Vojaški red in Legenda
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Vojaški red in Litva
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Vojaški red in Lombardija
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Vojaški red in Madžarska
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Vojaški red in Malteški viteški red
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Vojaški red in Mavri
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Vojaški red in Mošeja
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Vojaški red in Muslimani
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Vojaški red in Nadškof
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Vojaški red in Papež
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Vojaški red in Papež Pashal II.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Vojaški red in Patriarh
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Vojaški red in Poganstvo
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Vojaški red in Portugalska
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Vojaški red in Prusija
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Vojaški red in Prva križarska vojna
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Vojaški red in Rekonkvista
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Vojaški red in Romanje
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Vojaški red in Saraceni
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Vojaški red in Sveta dežela
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Poglej Vojaški red in Templjarji
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Vojaški red in Tevtonski viteški red
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Vojaški red in Tretja križarska vojna
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Vojaški red in Troyes
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Vojaški red in Turki
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Vojaški red in Valencija
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Vojaški red in Viljem iz Tira
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vojaški red in 1070
1113
1113 (MCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1113
1119
1119 (MCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1119
1121
1121 (MCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vojaški red in 1121
1123
1123 (MCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1123
1128
1128 (MCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojaški red in 1128
1129
1129 (MCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1129
1136
1136 (MCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1136
1140
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1140
1158
1158 (MCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1158
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vojaški red in 1170
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1175
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vojaški red in 1176
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1180
1190
1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1190
1191
1191 (MCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1191
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1196
1198
1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vojaški red in 1198
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Vojaški red in 12. stoletje
1201
1201 (MCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1201
1202
1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1202
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vojaški red in 1204
1212
1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojaški red in 1212
1216
1216 (MCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vojaški red in 1216
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojaški red in 1217
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1218
1228
1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vojaški red in 1228
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1230
1231
1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1231
1233
1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vojaški red in 1233
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vojaški red in 1237
1255
1255 (MCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Vojaški red in 1255
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vojaški red in 1261
1275
1275 (MCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1275
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1291
1317
1317 (MCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vojaški red in 1317
1318
1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojaški red in 1318
1342
1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1342
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Vojaški red in 1348
1408
1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojaški red in 1408
1429
1429 (MCDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vojaški red in 1429
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vojaški red in 1459
1464
1464 (MCDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vojaški red in 1464
1561
1561 (MDLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1561
1578
1578 (MDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vojaški red in 1578