Kazalo
35 odnosi: Ženeva, Calais, Cambridge, Diploma, Disertacija, Doktorat, Druga svetovna vojna, Ekonomist, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Ekonomska fakulteta v Zagrebu, Glasgow, Jugoslavija, Kiel, Koncentracijsko taborišče, Leipzig, Ljubljana, Marseille, Okupacija, Organizacija združenih narodov, Osvobodilna fronta, Oxford, Pariz, Pravna fakulteta v Beogradu, Pravnik, Profesor, Seznam slovenskih ekonomistov, Slovenci, Trgovina, Trst, Univerza, Zagreb, 11. april, 18. januar, 1911, 1992.
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Vladimir Pertot in Ženeva
Calais
Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Vladimir Pertot in Calais
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Vladimir Pertot in Cambridge
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Vladimir Pertot in Diploma
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Vladimir Pertot in Disertacija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Vladimir Pertot in Doktorat
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vladimir Pertot in Druga svetovna vojna
Ekonomist
Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.
Poglej Vladimir Pertot in Ekonomist
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Ekonomska fakulteta (kratica EF UL, angleško The School of Economics an Business, SEB LU) je redna članica Univerze v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1946 kot Gospodarska fakulteta v Ljubljani.
Poglej Vladimir Pertot in Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Ekonomska fakulteta v Zagrebu
Park in glavni vhod v stavbo na Ekonomski fakulteti. Ekonomska fakulteta (izvirno hrvaško Ekonomski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Vladimir Pertot in Ekonomska fakulteta v Zagrebu
Glasgow
Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).
Poglej Vladimir Pertot in Glasgow
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Vladimir Pertot in Jugoslavija
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Poglej Vladimir Pertot in Kiel
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Poglej Vladimir Pertot in Koncentracijsko taborišče
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Vladimir Pertot in Leipzig
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vladimir Pertot in Ljubljana
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Vladimir Pertot in Marseille
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Poglej Vladimir Pertot in Okupacija
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Vladimir Pertot in Organizacija združenih narodov
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Poglej Vladimir Pertot in Osvobodilna fronta
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Vladimir Pertot in Oxford
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Vladimir Pertot in Pariz
Pravna fakulteta v Beogradu
Pravna fakulteta v Beogradu Pravna fakulteta (izvirno srbsko Правни факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Poglej Vladimir Pertot in Pravna fakulteta v Beogradu
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Vladimir Pertot in Pravnik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Vladimir Pertot in Profesor
Seznam slovenskih ekonomistov
Seznam slovenskih ekonomistov.
Poglej Vladimir Pertot in Seznam slovenskih ekonomistov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vladimir Pertot in Slovenci
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Vladimir Pertot in Trgovina
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Vladimir Pertot in Trst
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Vladimir Pertot in Univerza
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Vladimir Pertot in Zagreb
11. april
11.
Poglej Vladimir Pertot in 11. april
18. januar
18.
Poglej Vladimir Pertot in 18. januar
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Vladimir Pertot in 1911
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vladimir Pertot in 1992