Kazalo
21 odnosi: Bela krajina, Cistercijanski samostan Stična, Gorjanci, Grad Šumberk, Grad Hmeljnik, Grad Lihtenberk, Grad Mehovo, Grad Mirna, Grad Mokronog, Grad Otočec, Grad Spodnji Čretež, Grad stari Prežek, Grad Vernek, Grad Višnja Gora, Hema, Kolpa, Kranjska, Litija, Oglejski patriarhat, Stična, Tretja križarska vojna.
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Višnjegorski in Bela krajina
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Višnjegorski in Cistercijanski samostan Stična
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Višnjegorski in Gorjanci
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Poglej Višnjegorski in Grad Šumberk
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Višnjegorski in Grad Hmeljnik
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Poglej Višnjegorski in Grad Lihtenberk
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Višnjegorski in Grad Mehovo
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Višnjegorski in Grad Mirna
Grad Mokronog
Grad Mokronog v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882 Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780) Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor Grad Mokronog (nemško Nassenfuss) je bil grad, katerega ostanki so vidni na južnem robu Mokronoga.
Poglej Višnjegorski in Grad Mokronog
Grad Otočec
Grad Otočec (nemško Burg Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji.
Poglej Višnjegorski in Grad Otočec
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Višnjegorski in Grad Spodnji Čretež
Grad stari Prežek
Grad Prežek (nemško Prisekke) je stal v naselju Cerov Log v občini Šentjernej.
Poglej Višnjegorski in Grad stari Prežek
Grad Vernek
Grad Vernek (nemško Werneck) je stal nad naseljem Vernek pri Litiji, po katerem je prevzel ime.
Poglej Višnjegorski in Grad Vernek
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Višnjegorski in Grad Višnja Gora
Hema
Hema je žensko osebno ime.
Poglej Višnjegorski in Hema
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Poglej Višnjegorski in Kolpa
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Višnjegorski in Kranjska
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Poglej Višnjegorski in Litija
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Višnjegorski in Oglejski patriarhat
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Višnjegorski in Stična
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Višnjegorski in Tretja križarska vojna
Prav tako znan kot Grofje Višnjegorski.