Kazalo
27 odnosi: Aristokracija, Benetke, Cepljenje (medicina), Cezar (naslov), Doktorat, Dunaj, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Gradec, Kirurgija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Knjižnica, Ljubljana, Medicina, Profesor, Salzburg, Sečni mehur, Seznam slovenskih zdravnikov, Slovenci, Trst, Univerza na Dunaju, Urologija, Zdravilišče, Zdravnik, 16. april, 1760, 1829, 20. januar.
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Vincenc Kern in Aristokracija
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Vincenc Kern in Benetke
Cepljenje (medicina)
otroški paralizi v Mariboru leta 1957 Cepljenje ali vakcinacija pomeni v medicini aplikacijo živih oslabljenih ali mrtvih organizmov ali njihovih toksoidov za preprečevanje nalezljivih bolezni pri sprejemljivih osebah.
Poglej Vincenc Kern in Cepljenje (medicina)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Vincenc Kern in Cezar (naslov)
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Vincenc Kern in Doktorat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vincenc Kern in Dunaj
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Vincenc Kern in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Vincenc Kern in Gradec
Kirurgija
Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.
Poglej Vincenc Kern in Kirurgija
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Vincenc Kern in Klasična gimnazija v Ljubljani
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Vincenc Kern in Knjižnica
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vincenc Kern in Ljubljana
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Vincenc Kern in Medicina
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Vincenc Kern in Profesor
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Vincenc Kern in Salzburg
Sečni mehur
Položaj sečnika in drugih sečil pri moškem. Séčni mehúr ali séčnik (latinsko vesica urinaria) je organ sečil, v katerem se zbira seč.
Poglej Vincenc Kern in Sečni mehur
Seznam slovenskih zdravnikov
Seznam slovenskih zdravnikov (medicincev in stomatologov).
Poglej Vincenc Kern in Seznam slovenskih zdravnikov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vincenc Kern in Slovenci
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Vincenc Kern in Trst
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Vincenc Kern in Univerza na Dunaju
Urologija
Urologija je veja medicine, ki deluje na področju zdravljenja bolezni sečil.
Poglej Vincenc Kern in Urologija
Zdravilišče
Zdravilišče je zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.
Poglej Vincenc Kern in Zdravilišče
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Vincenc Kern in Zdravnik
16. april
16.
Poglej Vincenc Kern in 16. april
1760
1760 (MDCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Vincenc Kern in 1760
1829
1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Vincenc Kern in 1829
20. januar
20.
Poglej Vincenc Kern in 20. januar