Kazalo
34 odnosi: Avtohtona vrsta, Azija, Cvet, Ekološki dejavnik, Enoletnica, Entomofilija, Epiderm, Evropa, Giovanni Antonio Scopoli, Invazivna vrsta, Kritosemenke, Krma (hrana), List, Metuljnice, Najmanj ogrožena vrsta, Podvrsta (biologija), Prave dvokaličnice, Rastline, Rdeči seznam IUCN, Rod (biologija), Rozide, Severna Amerika, Simetrija (biologija), Socvetje, Stročnice, Strok, Travniški grahor, Tujerodna vrsta, Venčni list, Višje rastline, Vrsta (biologija), Vzpenjalka, Zelišče, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Avtohtona vrsta
Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov.
Poglej Velecvetna grašica in Avtohtona vrsta
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Velecvetna grašica in Azija
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Velecvetna grašica in Cvet
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Poglej Velecvetna grašica in Ekološki dejavnik
Enoletnica
Grah je enoletnica. Enoletnica (tudi monociklična rastlina ali annuelles) je rastlina, katere razvoj od kalitve do semenske zrelosti je opravljen v isti vegetacijski sezoni.
Poglej Velecvetna grašica in Enoletnica
Entomofilija
Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.
Poglej Velecvetna grašica in Entomofilija
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Velecvetna grašica in Epiderm
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Velecvetna grašica in Evropa
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Poglej Velecvetna grašica in Giovanni Antonio Scopoli
Invazivna vrsta
Invazivna vrsta je tujerodna vrsta, ki se hitro širi v novi areal in uspeva v naravnih habitatih, tako da s svojo prisotnostjo in pogostostjo povzroča opazne spremembe v strukturi in/ali funkciji ekosistema.
Poglej Velecvetna grašica in Invazivna vrsta
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Velecvetna grašica in Kritosemenke
Krma (hrana)
Krma so kmetijski pridelki in drugi proizvodi, ki se uporabljajo kot hrana za živali (predvsem govedo, prašiči itd.) Večinoma je rastlinskega, lahko pa tudi živalskega, izvora.
Poglej Velecvetna grašica in Krma (hrana)
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Velecvetna grašica in List
Metuljnice
Shema cveta metuljnic (glicinija ''Wisteria sinensis'') Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris. Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi.
Poglej Velecvetna grašica in Metuljnice
Najmanj ogrožena vrsta
Najmanj ogrožena vrsta (angleško Least Concern, okrajšava LC) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, ki niso uvrščeni v nobeno drugo kategorijo ogroženosti.
Poglej Velecvetna grašica in Najmanj ogrožena vrsta
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Velecvetna grašica in Podvrsta (biologija)
Prave dvokaličnice
Prave dvokaličnice ali evdikote, ponekod tudi evdikotiledone in Eudicotidae, so klad (monofiletska skupina) kritosemenk, katerega pripadniki imajo ob kalitvi prisotna dva klična lista.
Poglej Velecvetna grašica in Prave dvokaličnice
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Velecvetna grašica in Rastline
Rdeči seznam IUCN
Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.
Poglej Velecvetna grašica in Rdeči seznam IUCN
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Velecvetna grašica in Rod (biologija)
Rozide
Rozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada približno 70.000 vrst oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.
Poglej Velecvetna grašica in Rozide
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Velecvetna grašica in Severna Amerika
Simetrija (biologija)
Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.
Poglej Velecvetna grašica in Simetrija (biologija)
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Velecvetna grašica in Socvetje
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Velecvetna grašica in Stročnice
Strok
Notranjost stroka ''Vicia faba'' (bob) Strok (lat. legumen) je plod rastlin iz družine stročnic.
Poglej Velecvetna grašica in Strok
Travniški grahor
Travniški grahor (znanstveno ime Lathyrus pratensis) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.
Poglej Velecvetna grašica in Travniški grahor
Tujerodna vrsta
Tujerodna vrsta (s tujko alohtona) je vrsta organizma, ki je bila priseljena od drugod s pomočjo človeka (npr. želva rdečevratka, zlata ribica...). Ti organizmi na novem območju najdejo ugodne pogoje za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Velecvetna grašica in Tujerodna vrsta
Venčni list
Venčni listi ali petali so v venec razporejeni vrhnji cvetni listi, ki obkrožajo rastlinske razmnoževalne organe - po vencu, ki ga tvorijo, so tudi dobili ime.
Poglej Velecvetna grašica in Venčni list
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Velecvetna grašica in Višje rastline
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Velecvetna grašica in Vrsta (biologija)
Vzpenjalka
Vzpenjalka oziroma liana ima prožna in vitka stebla, ki rastejo navzgor k svetlobi in se oprijemajo ter ovijajo okoli drugih rastlin, ki so hkrati njihova opora.
Poglej Velecvetna grašica in Vzpenjalka
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Poglej Velecvetna grašica in Zelišče
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Velecvetna grašica in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Dimasta grašica, Vicia grandiflora.