Kazalo
27 odnosi: Apolon iz Veija, Bronasta doba, Caere, Citadela, Diktator, Etruščani, Etrurija, Freska, Gaj Avgust Oktavijan, Gomilno grobišče, Grotta Campana, Italija, Julijeva vila, Lacij, Livija Druzila, Portonaccio (Veio), Rim, Romul, Servij Tulij, Tarkvinija, Terakota, Tibera, Tit Livij, Tuf, Tul Hostilij, Via Flaminia, Villanovska kultura.
Apolon iz Veija
Apolon iz Veija je etruščanski kip Apolona (Aplu) iz terakote v naravni velikosti, ki je bil zasnovan tako, da je postavljen v najvišji del templja.
Poglej Veji in Apolon iz Veija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Veji in Bronasta doba
Caere
Caere (tudi Caisra in Cisra) je latinsko ime, ki so ga dali Rimljani enemu večjih mest južne Etrurije, današnji Cerveteri, približno 50-60 kilometrov severovzhodno od Rima.
Poglej Veji in Caere
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Veji in Citadela
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Poglej Veji in Diktator
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Veji in Etruščani
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Veji in Etrurija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Veji in Freska
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Veji in Gaj Avgust Oktavijan
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Veji in Gomilno grobišče
Grotta Campana
Grotta Campana ali Tomba Campana je etruščanska grobnica na Veiiju, ki jo je leta 1843 ponovno odkril Giampietro Campana.
Poglej Veji in Grotta Campana
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Veji in Italija
Julijeva vila
Julijeva vila (Villa Giulia; Villa Julia) je vila oziroma dvorec v Rimu, Italiji.
Poglej Veji in Julijeva vila
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Veji in Lacij
Livija Druzila
Livija Druzila (lat. Livia Drusilla) po letu 14 n. št.
Poglej Veji in Livija Druzila
Portonaccio (Veio)
Svetišče Minerve v Portonacciju je arheološko najdišče na zahodni strani planote, na katerem je bilo starodavno etruščansko mesto Veji, severno od Rima, Italija.
Poglej Veji in Portonaccio (Veio)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Veji in Rim
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Veji in Romul
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Veji in Servij Tulij
Tarkvinija
Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.
Poglej Veji in Tarkvinija
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Veji in Terakota
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Veji in Tibera
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Veji in Tit Livij
Tuf
Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Poglej Veji in Tuf
Tul Hostilij
Tul Hostilij, rimski kralj.
Poglej Veji in Tul Hostilij
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Veji in Via Flaminia
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Veji in Villanovska kultura
Prav tako znan kot Veii.