Kazalo
18 odnosi: Apolon iz Veija, Aventinski grič, Bitka pri Arsijskem gozdu, Etruščanska mitologija, Etrurija, Fasti Triumphales, Grotta Campana, Lapis Niger, Portonaccio (Veio), Rimska republika, Romul, San Francesco a Ripa, Servij Tulij, Servijev zid, Tempelj kapitolskega Jupitra, Tul Hostilij, Via Cassia, Volsinii.
Apolon iz Veija
Apolon iz Veija je etruščanski kip Apolona (Aplu) iz terakote v naravni velikosti, ki je bil zasnovan tako, da je postavljen v najvišji del templja.
Poglej Veji in Apolon iz Veija
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Veji in Aventinski grič
Bitka pri Arsijskem gozdu
Bitka pri Arsijskem gozdu leta 509 pr.
Poglej Veji in Bitka pri Arsijskem gozdu
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Veji in Etruščanska mitologija
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Veji in Etrurija
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Veji in Fasti Triumphales
Grotta Campana
Grotta Campana ali Tomba Campana je etruščanska grobnica na Veiiju, ki jo je leta 1843 ponovno odkril Giampietro Campana.
Poglej Veji in Grotta Campana
Lapis Niger
Lapis Niger ('Črn kamen') je starodavno svetišče v Rimskem forumu.
Poglej Veji in Lapis Niger
Portonaccio (Veio)
Svetišče Minerve v Portonacciju je arheološko najdišče na zahodni strani planote, na katerem je bilo starodavno etruščansko mesto Veji, severno od Rima, Italija.
Poglej Veji in Portonaccio (Veio)
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Veji in Rimska republika
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Veji in Romul
San Francesco a Ripa
San Francesco a Ripa, pravzaprav San Francesco d’Assisi a Ripa Grande (latinsko Sancti Francisci Assisiensis ad Ripam Maiorem) je cerkev v rimskem okrožju Trastevere v Italiji, nedaleč od Avrelijanovega zidu in le okoli 200 m zahodno od Tibere.
Poglej Veji in San Francesco a Ripa
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Veji in Servij Tulij
Servijev zid
Servijev zid (latinsko Murus Servii Tullii, italijansko Mura Serviane) je bila antična rimska obrambna pregrada, zgrajena okoli mesta Rim v začetku 4.
Poglej Veji in Servijev zid
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Veji in Tempelj kapitolskega Jupitra
Tul Hostilij
Tul Hostilij, rimski kralj.
Poglej Veji in Tul Hostilij
Via Cassia
Via Cassia je bila pomembna rimska cesta, ki se je odcepila iz Via Flaminia v bližini Milvijskega mostu v neposredni bližini Rima in potekala nedaleč od Veji prečkala Etrurijo.
Poglej Veji in Via Cassia
Volsinii
Volsinii ali Vulsinii (etruščansko Velzna ali Velusna; grško Ouolsinii, Ὀυολσίνιοι; Ὀυολσίνιον), je ime dveh starodavnih mest Etrurije, enega, ki na obali Lacus Volsiniensis (sodobno Lago di Bolsena) in drugega na Via Clodia, med Clusiumom (današnji Chiusi) in Forumom Cassii (danes Vetralla).
Poglej Veji in Volsinii
Prav tako znan kot Veii.