18 odnosi: Aleksej Ruski, Amur, Bojarji, Fjodor III. Ruski, Kijev, Kitajska, Kraljevina Poljska, Krimski kanat, Moskva, Osmansko cesarstvo, Peter Veliki, Ruščina, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1676–1681), Ukrajina, 1643, 1714, 21. april.
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Aleksej Ruski · Poglej več »
Amur
Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Amur · Poglej več »
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Bojarji · Poglej več »
Fjodor III. Ruski
Fjodor III.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Fjodor III. Ruski · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Kijev · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Kitajska · Poglej več »
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Kraljevina Poljska · Poglej več »
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Krimski kanat · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Moskva · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Peter Veliki · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Ruščina · Poglej več »
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Rusko carstvo · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1676–1681)
Rusko-turška vojna (1676–1681) je bila vojna med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, ki jo je v drugi polovici 17.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Rusko-turška vojna (1676–1681) · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in Ukrajina · Poglej več »
1643
1643 (MDCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in 1643 · Poglej več »
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in 1714 · Poglej več »
21. april
21.
Novo!!: Vasilij Vasiljevič Golicin in 21. april · Poglej več »