Kazalo
40 odnosi: Akademski nazivi, Analiza, Asistent, Dekan (šolstvo), Diploma, Docent, Doktorat, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Izobraževanje, Ljubljana, Magister, Predmet, Profesor, Projekt, Psihofizika, Psihološka obzorja, Psihologija, Psihometrija, Seznam slovenskih psihologov, Slovenci, Statistika, Univerza v Gradcu, Univerza v Ljubljani, Univerza v Sarajevu, Univerza v Zagrebu, Vzgoja, Znanje, 1961, 1985, 1986, 1987, 1989, 1993, 1994, 1999, 2. maj, 2000, 2001, 2005, 2007.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Valentin Bucik in Akademski nazivi
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Valentin Bucik in Analiza
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Valentin Bucik in Asistent
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Valentin Bucik in Dekan (šolstvo)
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Valentin Bucik in Diploma
Docent
Docènt oz.
Poglej Valentin Bucik in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Valentin Bucik in Doktorat
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Valentin Bucik in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Valentin Bucik in Izobraževanje
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Valentin Bucik in Ljubljana
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Valentin Bucik in Magister
Predmet
Predmet je lahko.
Poglej Valentin Bucik in Predmet
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Valentin Bucik in Profesor
Projekt
Projékt je ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju končnega cilja.
Poglej Valentin Bucik in Projekt
Psihofizika
Psihofizika se ukvarja s preučevanjem odnosa med dražljaji in občutki, ki jih ti dražljaji sprožijo.
Poglej Valentin Bucik in Psihofizika
Psihološka obzorja
Psihološka obzorja je slovenska znanstvena revija, ki jo izdaja Društvo psihologov Slovenije od leta 1992.
Poglej Valentin Bucik in Psihološka obzorja
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Valentin Bucik in Psihologija
Psihometrija
Psihometrija je veda znotraj psihologije, ki se ukvarja s konstrukcijo in evalvacijo psiholoških testov.
Poglej Valentin Bucik in Psihometrija
Seznam slovenskih psihologov
Seznam slovenskih psihologov.
Poglej Valentin Bucik in Seznam slovenskih psihologov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Valentin Bucik in Slovenci
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Valentin Bucik in Statistika
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Valentin Bucik in Univerza v Gradcu
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Valentin Bucik in Univerza v Ljubljani
Univerza v Sarajevu
Sedež univerze Univerza v Sarajevu (izvirno bosansko Univerzitet u Sarajevu; latinsko Universitas Studiorum Saraievoensis) je najstarejša in največja univerza v Bosni in Hercegovini.
Poglej Valentin Bucik in Univerza v Sarajevu
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Valentin Bucik in Univerza v Zagrebu
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Valentin Bucik in Vzgoja
Znanje
Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.
Poglej Valentin Bucik in Znanje
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Valentin Bucik in 1961
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Valentin Bucik in 1985
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Valentin Bucik in 1986
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Valentin Bucik in 1987
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Valentin Bucik in 1989
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Valentin Bucik in 1993
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Valentin Bucik in 1994
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Valentin Bucik in 1999
2. maj
2.
Poglej Valentin Bucik in 2. maj
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Valentin Bucik in 2000
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Valentin Bucik in 2001
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Valentin Bucik in 2005
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Valentin Bucik in 2007